ČG

»Povprečno 600.000 evrov na leto,« je poudaril. »Kumulativno bo v petih letih primanjkljaja za okoli tri milijone evrov.«

Hliš je med drugim spraševal, zakaj so se od prvega do drugega branja proračuna zmanjšala pričakovana evropska sredstva, in sicer za približno 800.000 evrov na račun obnove mestne hiše in Volkmerjeve ceste. »Obžalujem, da je predvideno pridobivanje sredstev EU s sprva načrtovanih 14 odstotkov prihodkov proračuna padlo na deset.« Dodal je, da je država od leta 2022 pri 16-odstotni inflaciji financiranje občin dvignila za skoraj 30 odstotkov. »To pomeni 835 evrov po občanu.«

17 milijonov evrov dolga

Franjo Rozman (SDS) je izpostavil zadolževanje občine. Dejal je, da razume potrebo po najemanju posojil, a je treba biti previden. »Jasno je, da brez zadolževanja marsikatere investicije ne bi izvedli, in zato ga ne problematiziram. Kljub temu menim, da vprašanje zadolženosti zahteva posebno pozornost.

Skupni dolg znaša približno 17 milijonov evrov, ob predvideni dinamiki odplačevanja to pomeni deset let do popolnega odplačila, ob predpostavki, da se zadolženost ne bo dodatno povečevala. Takšna časovna perspektiva sama po sebi ni alarmantna in je tudi zakonsko dopustna. Vsekakor pa dolgoročno zmanjšuje proračunski manevrski prostor, vsako leto večji del sredstev namenjamo za servisiranje dolga, kar omejuje našo sposobnost odzivanja na nepredvidene razmere, pa tudi na demografske in druge izzive.«

Rozman je spomnil na morebitna finančna tveganja zaradi dolga v občinskih podjetjih in zavodih. Predlagal je, da bi v izogib povečevanju dolga katere od investicij časovno prilagodili.

»Vprašanje je, ali so vse investicije v tem času nujne ali pa bi jih lahko zamaknili, da bi zadolževanje in odplačevanje dolga uravnotežili. Dolg sam po sebi ni problem. Problem postane, ko je to stalno stanje in ne več orodje prehodnega značaja, namenjeno razvoju.

Odgovorno bi bilo, da ob sprejemanju proračuna natančno opredelimo dolgoročno strategijo upravljanja z zadolženostjo. Opozarjam na tveganja, ne na krivce, vzdržno razvojno stanje in da naslednje uprave že v začetku ne bodo finančno omejene. Govorim v korist dolgoročne vzdržnosti proračuna in odgovornega upravljanja z javnimi sredstvi.«