»Južne trase ne bo, pa če se na glavo postavimo«
Člani društva Za ptujsko obvoznico, ki ga vodi Mitja Krapša, bodo budno spremljali nadaljevanje postopkov umeščanja ceste Markovci–Ptuj v prostor.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot smo poročali, krajani s traso skozi Budino in Spuhljo niso zadovoljni, a po navedbah civilne iniciative je to edina trasa, ki je za »Ljubljano« sprejemljiva. »Narisanih je bilo 12 različic. Trasa, ki je bila predstavljena, je edina, s katero se institucije v Ljubljani strinjajo,« je dejal Miran Galun, ki je skupaj s Sergejo Puppis Freebairn kot predstavnik civilne iniciative sedel na številnih sestankih medresorske delovne skupine.
V Ljubljani mi tukaj ne pomenimo čisto nič
»Šli smo od Poncija do Pilata, vse zavode, direktorate, ministrstva smo obhodili. Po vseh zbranih informacijah smo prišli do sklepa, da južne variante ne bodo dovolili, četudi se postavimo na glavo. Mi v Ljubljani ne pomenimo čisto nič, nismo na nobeni prioritetni listi, njim je popolnoma vseeno, kako živimo. Ko smo videli, kako daleč so stvari zavožene, smo se aktivno vključili v iskanje rešitve,« pravi dolgoletna vodja civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn.
»Odločevalcem odgovarja, da se prepiramo, njim pa na projektu ni treba delati. Trasa, ki je predstavljena, je zanje edina sprejemljiva. Ponovno poslušamo ideje o južni obvoznici, a so nam jasno povedali, da ta ni možna. Če obstaja razumna alternativa, kar sedanja trasa je, cesta skozi Naturo ne bo šla. Ne bodo nas spustili skozi. Tisti, ki to govorijo, zavajajo. V Ljubljani medtem komaj čakajo, da zadevo ponovno pospravijo v predal. Dvakrat doslej so jo že. Poslušamo, kje vse so lahko gradili na območjih Nature 2000. Drži, ampak ne v habitatih. Poznamo primere, ko je Evropska komisija projekte ustavila.«
Predor naj podaljšajo, uredijo nasipe in ograje
Na zboru civilne iniciative so navzoči sprejeli sklep, da trasi obvoznice ne nasprotujejo, na razgrnjeno gradivo bodo posredovali pripombe, na državo pa izvajali pritisk, da bi čim prej prišlo do gradnje. S traso se sicer v Budini in Spuhlji ne strinjajo vsi, skrbi jih, da bodo po novem v svojem okolju imeli dve cesti. »Hrupa in izpustov ne bo nič manj,« so opozarjali.
Krapša meni, da se bo vpliv prometa na okolje vseeno zmanjšal, saj bo nova cesta dlje od naselij, prometa po stari bo bistveno manj. Predlagali bodo, da bi se predor na novi cesti podaljšal, uredijo naj dovolj globoke vkope, nasipe in primerno visoke protihrupne ograje.
Če imajo domačini v Spuhlji in Budini zdaj cesto dobesedno na svojih dvoriščih, bo promet z obvoznico iz okolja vseeno nekoliko umaknjen. Še vedno je med ljudmi prisoten strah, kaj bo s podtalnico. Po eni strani bi lahko sprememba terena povzročila višanje vodostaja, po drugi pa grozita izsušitev in pogrezanje terena ter hiš. Na to točko je treba biti posebej pozoren, so se strinjali.
Okenske police polne črnega prahu
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.