Žvegla je lesena prečna piščal, na katero so nekdaj znali igrati skoraj vsi. Danes iz te lesene piščali le še redki izvabljajo pesem, še manj je tistih, ki jo znajo izdelati. Med poslednjimi izdelovalci tega prastarega glasbila je Jože Vidovič iz Sedlaška.
“Objavili smo že precej vrhuncev, tako kot počno vsi večji festivali v Sloveniji in tujini. V tem trenutku pa je vse obstalo in se obrnilo na glavo tudi pri nas, zato ni mogoče dajati nobenih napovedi,” je v teh dneh povedal Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana.
Priprave na 18. festival sodobne umetnosti, ki bo predvidoma potekal od 9. do 12. julija, za zdaj potekajo po načrtu, kar pomeni, da poteka komunikacija z izbranimi umetniki, selekcija likovnih del in dogodkov, priprava urnikov za izvedbe in zbiranje materiala za promocijo in pripravo vseh publikacij, je te dni povedal Jernej Forbici, umetniški vodja festivala in predsednik društva Art Stays.
Ženski zbor Lilith se je s svojo umetniško vodjo Jasno Drobne udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja Istria cantat, ki je bilo 22. februarja v Puli.
Šestega marca letos je minilo natanko 60 let, odkar je Lojze Cajnko posnel svojo prvo fotografijo. Njegov fotografski opus je impozanten. Pohvali se lahko s 54.000 registriranimi fotografijami in nekaj tisoč objavljenimi. Uredil je tudi več fotokronik; ena izmed njih (za Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo) obsega 1.700 fotografij.
Na platoju pred gasilskim domov v Cerkvenjaku vse od leta 2004 raste potomka Stare trte z Lenta, iz grozdja katere so prvo steklenico protokolarnega vina napolnili leta 2010.
Stoperčani so ponovno pokazali in dokazali, da povezani zmorejo mnogo več in boljše, kot če bi delovali vsak zase. Tako so ob osmem marcu pripravili poseben večer, ki ni bil sladek le v besedah, temveč tudi v okusu.
Pristno, domače, čas političnih preigravanj glede vodenja države, grožnje s koronavirusom – vse to privabi smeh na obraze gledalcev ob predstavi Haloženi.smo KUD Majšperk.
Anica Štuhec, ki izvira iz Lahoncev iz občine Sveti Tomaž, že dolga leta pa živi v Mariboru, je kljub svojim letom mladostna, bistrih misli in polna energije. Najbrž vse pove, da je pri 80. rojstnem dnevu izdala svojo prvo pesniško zbirko, v katero je, kot pravi, zapisala vse, kar ji je narekovalo srce.
Letošnja Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - Odsev OI JSKD Ptuj je potekala v Skorbi in Prvencih-Strelcih. Svojo ustvarjalnost so predstavile vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe na območju delovanja OI JSKD Ptuj, ki se trudijo izboljšati kakovost svojega kulturnega udejstvovanja ter hkrati skrbijo za razvoj ljubiteljskega poustvarjanja glasbenega izročila. Skupaj se je predstavilo več kot 30 skupin.
Občinski svet pa je na zadnji seji odločal o letnem programu kulture in športa. Višina rezerviranih sredstev za obe področji je ostala enaka, kot je bila v preteklih letih.
»Predstavljati knjigo Kurent na Ptuju je velika čast in odgovornost, hkrati pa neizmerno veselje,« je povedala njena urednica Milena Pivec v imenu Založbe Pivec, izdajateljice knjige. V nabito polnem razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer je bilo 18. februarja okrog 200 ljudi, je pozdravila Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo Stojana Kerblerja, čigar fotografije krasijo novo knjigo o kurentu, in Liljano Klemenčič, avtorico, pisateljico, pripovedovalko zgodb, pravljičarko, ki že dolga leta slika z besedami in živi v zgodbah.
Pred dnevi so se na ormoški osnovni šoli razveselili dolgo pričakovane prenovljene šolske knjižnice.
V Zlatem kotičku v Super mestu na Ptuju se predstavljajo likovni ustvarjalci, udeleženci sedme Likovne kolonije Malek 2019, ki je potekala v organizaciji Likovno kulturnega društva Ormož in OI JSKD Ormož.
Tomaževski ljubiteljski igralci so minulo nedeljo, kljub že šesti ponovitvi veseloigre Trije vaški svetniki, navdušili občinstvo. Gledalci so uživali v veseli, simpatični, poldrugo uro dolgi veseloigri, ki je s hudomušnimi zapleti, humorjem in domačim narečjem, povzročala salve smeha.
V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno.
V Qlandii je na ogled razstava o Kurentovanju v arhivskih virih, iz različnih arhivskih zbirk, na katero je povabila Zveza društev kurentov v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj. Temelji na osnovi razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj iz leta 2011, na kateri so zgodovino ptujske pustne prireditve prav tako predstavili pod naslovom Ko zavlada Ptuju kurent.
Likovni kritik Milan Pirker je te dni ostro skritziral zadnjo skulpturo v aleji ormoških pomembnih mož, ki upodablja svetovno priznanega prleškega vinarja Stanka Čurina, češ da gre za vajeniški izdelek oz. »kiparsko skrpucalo«. Kot je še razkril Pirker, obstaja še en kip Čurina, ki ga je že pred tem ustvaril akademski kipar Viktor Gojkovič, a ga niso postavili v spominski park …
Štefan Čelan je knjigo o kurentu z naslovom Kurent – korant, ali veš kdo si? napisal na podlagi rezultatov dolgoletnega raziskovanja. Največja težava pri pisanju knjige je bila, kako na eni strani prepričati preprostega človeka, napisati poljudno knjigo, da jo bo razumel vsak, ki jo bo vzel v roko, na drugi strani pa biti dovolj strokoven, da ti stroka ne bo očitala, da si sanjač, da razpravljaš brez argumentov in strokovne podlage.
V Galeriji Magistrat so 14. februarja razglasili prejemnike nagrad in priznanj 12. mednarodne likovne nagrade Ptuj Karneval 2020, ki jo je organiziralo KUD Art Stays s pomočjo MO Ptuj, Javnega zavoda za turizem Ptuj in partnerjev Kurentovanja.
