Slovenski glasbeni izumitelj zaslužen za osmo čudo sveta
Tik pred koncem lanskega leta so v Salonu umetnosti na Ptuju postavili razstavo Med hvalo in pozabo Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi. Ker si trenutno razstave še ne moremo ogledati v živo, se lahko zainteresirani z njeno vsebino seznanijo v e-publikaciji. V PMPO, kjer hranijo največjo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem in skrbijo za to, da dediščina domačega glasbilarstva ne bi utonila v pozabo, si želijo, da bi razstava lahko že v kratkem muzejske obiskovalce nagovorila v živo.
Avtorica razstave in besedila publikacije je kustodinja Tatjana Štefanič. V letu 2020 je minilo 100 let od smrti tega spregledanega slovenskega izumitelja, ki sta ga glasba in izumiteljstvo pritegnila že v zgodnjem otroštvu.
„Njegova strast je bilo izumiteljstvo različnih, s pomočjo zapletene mehanike delujočih glasbenih instrumentov. Danes je sicer nemogoče ugotoviti, koliko novih oz. izboljšanih tipov posameznih glasbil je izdelal. Do šestdesetih oz. najverjetneje tudi še do osemdesetih let 20. stoletja, ko sta o nekaterih izumih pisala Janez Mesesnel in Ivan Gerersdorfer, se je pri Bajdetovih doma ohranila sled za tremi: klavircitrami, klavirharfo in klavirjem na lok, po katerem je bil tudi najbolj znan in ki je proizvajal zvok godal, zato so ga včasih imenovali tudi godalni klavir. Bistvo tega klavirja je bilo, da je imel dve klaviaturi. Glasbenik je igral po klavirskih tipkah, inštrument pa je proizvajal zvok godal. Sicer pa je izdelal še veliko drugih ne povsem običajnih glasbil. Bil pa je tudi avtor nekaterih tehničnih izumov, tudi izboljšanega sistema avtomatskih železniških zapornic. S svojimi glasbenimi izumi je sodeloval na različnih sejmih in razstavah,“ je povedala avtorica razstave Tatjana Štefanič
Preberite več v Štajerskem Tedniku
