Dan pred uradnim pričetkom pustnega časa, ki ga že vrsto leto na svečnico razglasi kurentov skok, so v Galeriji mesta Ptuj odprli veliko razstavo dobitnikov nagrad Grand Prix MO Ptuj in drugih nagrajencev že tradicionalne likovne nagrade, ki poteka vsako leto v pustnem času že od leta 2003. Razstava je posvečena 60-letnici Kurentovanja in predstavlja uvod v številne druge kulturne dogodke, ki spremljajo osrednjo slovensko pustno prireditev.

Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju je konec prejšnjega tedna vabila na predstavitev svoje letošnje predstave – 'futuristične' komedije Vinka Möderndorferja Podnajemnik. Premiera je bila v soboto, 25. januarja, prva ponovitev pa že naslednji dan.

S kurentovim ali korantovim skokom je na stotine udeležencev na svečnico natanko opolnoči naznanilo začetek pustnega časa. Tradicionalno so se zbrali na domačiji Zvonka Križaja – Zokija v Budini in s plesom ob ognju, zvenom zvoncev in pokom bičev sporočili, da so prišli odgnat zimo in zlo. S prvim sicer letos velikega dela ne bodo imeli, zato se bodo v prvi vrsti posvetili odganjanju slabega in privabljanju dobrega.

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so 24. januarja odprli fotografsko razstavo dijakinje 2. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana pod naslovom Dlan mi po tebi diši. Navdihnila so jo dela Ferija Lainščka.„Najlepše je, ko umetniško delo sproži novo umetniško delo,“ je povedal ob tej priložnosti.

Letošnja prireditev S pesmijo v novo leto, tradicionalni koncert ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega in širše, je bila še posebej slovesna. Namenili so jo pobudniku te prireditve in izjemnemu pevsko-kulturnemu zanesenjaku Maksu Kamplu, ki je 18. januarja letos dočakal 100 let, od tega jih je bilo pevsko-kulturnih več kot 70 let.

Dolgoletna želja Gimnazije Ptuj po uvedbi umetniškega oddelka se je udejanjila. Tako bo letos gimnazija s 150-letno tradicijo vpisala prvo generacijo dijakov v programih likovne smeri ter gledališča in filma.

Folklorno društvo (FD) Lancova vas je sredi januarja priredilo 10. srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.

Sedemnajsti januar 2020 je bil praznični dan za grajensko kulturo in celo ČS Grajena. Domača dramska sekcija in KD Grajena sta skupaj s krajani praznovala 70 let delovanja dramske sekcije in 70 let dela kulturnega društva. 29. februarja leta 1950 so člani igralske skupine Grajena pod vodstvom tedanjega ravnatelja grajenske osnovne šole Avgusta Špendla odigrali prvo igro v Grajeni, dramo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Prvi oder pa je bila kar šolska učilnica.

V nedeljo, natanko ob polnoči, se s kurentovim skokom začenja letošnje, jubilejno 60. Kurentovanje. Obeta se kar nekaj novosti, med drugim bodo nekoliko spremenjene trase povork, na tržnici pa bo postavljen šotor, ki bo imel v primerjavi s prejšnjimi leti spremenjen namen. Tudi finančna konstrukcija kaže dobro: denarja za izvedbo programa največjega ptujskega festivala se je nabralo že precej.

Večer pred antonovo nedeljo je v Stopercah že 11 let v znamenju ljudske pesmi in plesa. Tudi letos je bilo tako.

Moška pevska skupina Fantje na vasi, ki deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Rače, je sredi januarja priredila koncert ob 30-letnici svojega delovanja. Sepstet je prepeval v intimnem ambientu cerkve sv. Jožefa Delavca Rače, predstavili pa so se z bogatim repertoarjem skladb, ki govorijo o njihovem dolgoletnem poslanstvu. Cerkev je kot prva prežela pesem Jakoba Gomilška „Slovenec sem!“.

Kmalu bodo znova zaplesali in zazvonili koranti ter oznanili začetek pustnega časa oz. petega letnega časa, kot pravimo v naših koncih. Trgovanja s korantovo opremo so v okoliških krajih v polnem teku. Minuli vikend je bilo pestro na Forminu v občini Gorišnica.

Dopis predsednice Zveze kulturnih društev (ZKD) Ptuj Nataše Petrovič, v katerem opozarja na hude posledice morebitnega plačevanja uporabnine prostorov v Narodnem domu in Stari steklarski delavnici za kulturne skupine in društva, je te dni povzročil precej hude krvi in jeze.

„Ples je bil vedno moj način izražanja, v katerem sem se počutil svoboden, vesel in zadovoljen. To sta verjetno videla mama in oče in mi pustila pri osemnajstih letih oditi v Amsterdam,“ pravi Goran Turnšek. Četudi danes to zveni tako enostavno, pa ni bilo, ker se je prve plesne korake začel uničiti na skrivaj, brez njune vednosti: »V Mariboru sem na skrivaj začel trenirati jazz in moderne plese. Šele po nekaj mesecih je mama našla umazane nogavice in izvedela, kaj delam. Takrat sem se ji zaupal in povedal, da sem se prijavil na avdicijo za Amsterdam ...«

Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela so lani ob koncu leta priredile tradicionalni koncert, ki so ga posvetile 20-letnici delovanja. Koncert so naslovile V jesenski noči.

Po nekajletnem premoru se na Ptuj vrača Winter house parade. Gre za elektronski festival, ki bo 1. februarja naznanil začetek pustnega dogajanja v kjarnevalski dvorani Q center Ptuj.

Stojan Kerbler je prvi klasični fotograf, ki prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pred tem je leta 1971, prav tako kot prvi fotograf, dobil nagrado zlata ptica za Portrete s ptujskih ulic. Je fotograf svojega okolja, Ptuja in Haloz, in že vseskozi zvest črno-belim posnetkom. "Slikam s srcem," je povedal.

V občini Ormož so v teku prireditve v sklopu Antonovanja 2020, kjer se bodo obiskovalci znova lahko do sitega najedli kašnatih klobas ali čurk, kot jim rečejo domačini. Letošnje Antonovanje pa prinaša tudi nekaj novosti.

V nabito polnem refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je župnik Branko Cestnik sredi decembra lani na že tradicionalnem adventnem večeru Društva izobražencev Viktorina Ptujskega predstavil svoj prvi roman z naslovom Sonce Petovione, ki govori o koreninah krščanstva na Ptuju in o praznovanju Jezusovega rojstva pred toliko leti v tem mestu.  

Po nadvse uspešnih, lepo obiskanih in z dobrodelno noto obarvanih Živih jaslicah, ki so bile uprizorjene v božično-novoletnem času leta 2018, se je idejni vodja in organizator projektov domačin Gregor Rihtar odločil, da uprizoritev Živih jaslic na Polenšaku postane tradicionalna.