Šolanje na daljavo je v precejšnji meri spremenilo podajanje učnih vsebin. Nikakor pa ni vplivalo na ustvarjalnost in številne spretnosti otrok. Učenci OŠ Hajdina so namreč v času, ko so bila vrata šole zaprta, ustvarili številne izdelke. Zato so se odločili za pripravo razstave »Corona – delo do doma«, ki bo vse do 15. aprila na ogled v razstaviščnem prostoru PSC Hajdina.

V Grajski pristavi v Ormožu je odprta posebna razstava. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je pripravil razstavo pupik, ki so bogatile življenja otrok preteklih generacij. Najstarejša pupika pa naj bi danes štela že 100 pomladi.

Enajst let po prvi samostojni razstavi rezbarja Petra Gojkoviča iz Spuhlje, sicer rojenega Hajdinčana, smo ga ponovno obiskali v njegovi delavnici v kleti družinske hiše. V tem času se je uspešno predstavil na novih številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tudi tujini.

Ptujska Prešernova ulica je ena izmed tistih, ki predstavljajo izjemno pomemben del mesta. Mali obrtniki, ki delajo v tej ulici, so vredni zlata. Ena izmed obrtnic, ki ima v Prešernovi ulici svoj modni atelje že 13. leto, je modna oblikovalka Sabina Hameršak. Priznava, da tudi sama včasih pogreša večjo izpolnjenost ptujskih lokalov z obrtniškimi vsebinami: „To bi lahko bil naš paradni konj pri večji prepoznavnosti mesta in njenem obisku.“

Točno 25 let po prvi premieri ponovne profesionalizacije Mestnega gledališča (MG) Ptuj, ki so jo začeli s predstavo Sama M. Strelca Govor malemu človeku, so v gledališču odprli razstavo z naslovom Gledališka ustvarjalnost na Ptuju od 18. stoletja do danes.

Samo mesec dni je bil odprt razpis ministrstva za kulturo za sanacije najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ki jih bo v letih 2021 in 2022 sofinancirala država.

Na lokaciji, kjer je nekoč stal kapucinski samostan, porušili so ga leta 1975, je že nekaj časa gramozirano parkirišče. Objekt je skupaj s cerkvijo do porušitve uporabljala vojska. Mesto je območje nekdaj nedostopnih vojaških skladišč pridobilo šele po osamosvojitveni vojni. Pred ureditvijo v parkirišča pa so bila izvedena arheološka izkopavanja.

V Knjižnici Franca Ksavra Meška z izvirnim pristopom vabijo k branju. Sredi februarja so pripravili plesni nastop med knjigami, s katerim nagovarjajo mlajšo generacijo. Želijo se jim približati.

Na 38. Kurentovanju so prvič podelili zlati zvonec. Prejel ga je Aleš Kramberger, ki je bil v tem letu Kurentovanja najmlajši član skupine kurentov Ptuj 1. Skupina se je odločila, da bo robčke zbrala za svojega najmlajšega kurenta. S 83 zbranimi je premagala druge skupine in z zlatim zvoncem začela pisati svojo novo zgodbo.

Ptujska mestna godba piše bogato in zanimivo zgodovino. Ko je Pihalni orkester Ptuj leta 2005 praznoval 150-letnico delovanja kot civilno organizirana mestna godba, je od začetkov ptujskih godbenikov minilo že več kot 600 let. V letu 2020 je Pihalni orkester Ptuj, ki je od leta 1976 organiziran kot kulturno društvo in že več kot 10 let deluje tudi v lastnih prostorih, praznoval že svojo 165-letnico delovanja. Zaradi koronakrize načrtovanih prazničnih in drugih aktivnostih na pomembnejših mestnih in drugih dogodkih ni mogel izpeljati. Prvotno so želeli praznovati junija, izšlo pa se ni niti decembra.

Naši pevski talenti so dočakali 7. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Skupaj z njimi tudi občine, osnovne šole in organizator – družba Radio-Tednik Ptuj. Začetek nove sezone je sicer zamaknila koronakriza, ki še traja, ob doslednem upoštevanju zdravstvenih ukrepov pa bo tudi ta uspešna, saj je tistih, ki želijo peti v tem projektu, iz leta v leto več. Vedno več pa je tudi tistih, ki se pevsko izpopolnjujejo, ne samo zaradi močne konkurence, temveč zato, ker se želijo pevsko in glasbeno čim bolj izpolniti. Zavedajo pa se tudi, da gre za znanja, ki jim bodo kasneje zagotovo koristila v življenju, ko bodo načrtovali svojo poslovno pot.

V tem tednu lahko spremljamo napeto tekmovanje med središkimi pustnimi maskami za naziv najlepša in najizvirnejša maska. Tekmovanje bo trajalo do nedelje. Tokrat najboljše maske ne bo izbirala komisija, pač pa bo lahko glasoval vsak posameznik.

Prvo prinčevsko leto se je za 18. princa ptujskega karnevala viteza Hinka Sodinskega, plemenitega Galla, ki prihaja iz vasi Sodinci (Velika Nedelja), končalo brez velikih „pustnih preizkušenj“. Ne glede na to pa je bil to zanj čas novih izzivov.

V občini Markovci je bilo v lanskem letu ustanovljeno Etnološko društvo Markovci. Povezuje krajane, ki si že vrsto let prizadevajo za ohranjanje, raziskovanje in promocijo kulturne dediščine. Ena izmed njihovih pomembnejših nalog v prihodnje bo upravljanje s stalno zbirko etnološke dediščine, ki bo letos posodobljena. Pri tem se nameravajo povezovati tudi z drugimi društvi v občini.

Kulturno-prosvetno delovanje v Vitomarcih, danes v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ima dolgo tradicijo, na kar so občani zelo ponosni. Ta teden so proslavili že 130. obletnico ustanovitve bralnega krožka.

19. februarja bi Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig (petih knjig aforizmov: Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice in esejističnega dela Moj prepir z bogom), mecen, pevec, strojnik in učitelj ter zaslužni občan Ptuja praznoval 90. rojstni dan. Ob tem svojem jubileju je vsem ljubiteljem aforizmov, posebej pa še svojim prijateljem in ljubiteljem umetnosti želel podariti svojo zadnjo knjigo aforizmov – Ošiljene resnice. Žal je usoda želela drugače, izdaje svoje zadnje knjige, za katero se je tako neizmerno trudil, ni dočakal.

Na mestu, kjer je nekoč stala s slamo krita domačija dr. Matije Murka, nekdanjega profesorja na praški Karlovi univerzi, utemeljitelja literarne komparativistike in predsednika Slovanskega inštituta v Pragi, stoji danes nova hiša, v njej pa slavnemu rojaku posvečena spominska soba.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ostali zvesti tradiciji, da na večer kulturnega praznika gostijo odlične ustvarjalce slovenskega leposlovja. Letošnji praznični večer, ki je potekal virtualno, so posvetili slovenski pesnici in pisateljici Neži Maurer, ki je 22. decembra lani praznovala svoj 90. rojstni dan.

Letošnja, že 14. razstava likovnega umetnika Gregorja Samasturja v CID Ptuj, ki je namenjena spominu na njegovega sina, je trenutno na ogled le na spletu. Za javnost pa jo odpirajo ob predhodnem dogovoru. „Tradicije nismo želeli prekiniti, da letošnje razstave ne bi bilo. Zelo cenimo likovno ustvarjanje Gregorja Samasturja, da želi sodelovati z nami in da je pripravljen razstavljati v naših prostorih. Tako smo se dogovorili, da bomo ne glede na situacijo letos predstavili njegova dela iz opusa 22. Razstavo smo na naši Facebook strani odprli 10. februarja, kjer bo trenutno tudi na ogled,“ je povedal koordinator mladinskih programov v CID Ptuj Jure Šarman.

Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Slovenskem etnografskem muzeju pustno obarvan. Obiskovalce so povabili, da so preživeli dan v zakladnici dediščine, se sprehodili po zbirkah in se naužili kulture na brezplačnih ogledih njihovih razstav. Na sam praznik kulture pa so povabili na virtualno odprtje razstave Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Na svoji strani Facebook je muzej 13. februarja objavil tudi prvo od dveh javljanj iz Haloz (drugo bo 20. februarja). Izjemno pustno dediščino oračev iz Okiča si bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca.