V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno.

V Qlandii je na ogled razstava o Kurentovanju v arhivskih virih, iz različnih arhivskih zbirk, na katero je povabila Zveza društev kurentov v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj. Temelji na osnovi razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj iz leta 2011, na kateri so zgodovino ptujske pustne prireditve prav tako predstavili pod naslovom Ko zavlada Ptuju kurent.

Likovni kritik Milan Pirker je te dni ostro skritziral zadnjo skulpturo v aleji ormoških pomembnih mož, ki upodablja svetovno priznanega prleškega vinarja Stanka Čurina, češ da gre za vajeniški izdelek oz. »kiparsko skrpucalo«. Kot je še razkril Pirker, obstaja še en kip Čurina, ki ga je že pred tem ustvaril akademski kipar Viktor Gojkovič, a ga niso postavili v spominski park …

Štefan Čelan je knjigo o kurentu z naslovom Kurent – korant, ali veš kdo si? napisal na podlagi rezultatov dolgoletnega raziskovanja. Največja težava pri pisanju knjige je bila, kako na eni strani prepričati preprostega človeka, napisati poljudno knjigo, da jo bo razumel vsak, ki jo bo vzel v roko, na drugi strani pa biti dovolj strokoven, da ti stroka ne bo očitala, da si sanjač, da razpravljaš brez argumentov in strokovne podlage.

V Galeriji Magistrat so 14. februarja razglasili prejemnike nagrad in priznanj 12. mednarodne likovne nagrade Ptuj Karneval 2020, ki jo je organiziralo KUD Art Stays s pomočjo MO Ptuj, Javnega zavoda za turizem Ptuj in partnerjev Kurentovanja.

Ohranjanje kulturne dediščine, značilne za podeželje v lokalni skupnosti, prikaz in prenašanje šeg, navad ter običajev na mlajše rodove so med drugim aktivnosti našega društva – KD Lovrenc na Dravskem polju.

V Galeriji mesta Ptuja so se preteklo soboto številni Ptujčani družili s Stojanom Kerblerjem, mojstrom fotografije, letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Škarje in šivanke so v teh mesecih obvezni pripomočki v Vrtcu Ptuj, ki se pripravlja na jubilejno kurentovanje in na jubilejno 10. otroško povorko, ki bo tradicionalno dan pred pustnim torkom.

V hotelu Mitra so 15. februarja odprli likovno razstavo ptujske slikarke Anamarije Toš z naslovom Kurent iz sonca. To je že umetničina štirinajsta razstava. Obiskovalca tokrat vabi k uživanju e(ste)tike božanskega lika, ki se poslavlja od zime in v deželo kliče pomlad.

Šestdeseti jubilej Kurentovanja na Ptuju spremlja več priložnostnih razstav. Med njimi je tudi pregledna razstava 60 let Kurentovanja na Ptuju, ki je na ogled v Salonu umetnosti.

Biti kurent za številne pomeni izjemno poslanstvo odganjanja zime in zla, obenem pa pomemben prispevek k ohranjanju tradicije in kulture. Oblečeni v ovčjo kožo, z zvonci okrog pasu, masko na glavi, gamašah na nogah in ježevkah v rokah kurenti predstavljajo edinstven in neponovljiv pustni lik s ptujskega. Vse jih druži velika mera entuzijazma, ki ga pogosto prenašajo iz roda v rod. V enem izmed ptujskih društev sta združena najstarejši kurent, ki je star 82 let, in najmlajši, star šele 10 mesecev.

Pred vrati so enotedenske počitnice, mnogi starši pa v dilemi, kako naj ta prosti čas popestrijo svojim otrokom. Kar nekaj povsem brezplačnih in zanimivih vsebin za otroke in mlade tudi tokrat ponujajo v ormoškem Grajskem centru za družine in Mladinskem centru.

(Opravičljiv) razlog za izostanke v šolskih klopeh v teh dneh niso le bolezni, temveč tudi pustne obveznosti, vsaj tako so dejali zbrani koranti pred Šolskim centrom na Ptuju.

Člani Kulturnega društva (KD) Franceta Prešerna iz Vidma so na občnem zboru odločili, da se ime društva spremeni v KD Franceta Forstneriča. Zamisel o preimenovanju društva je skoval predsednik Jože Šmigoc.

Fašenk je za člane, združene pod okriljem KUD Maska Stojnci, praznik, doživetje, sprostitev. Za tiste, ki nis(m)o tako povezani s to tradicijo maskiranja, težko doumljivo, a za Stojnčane nekaj tako samoumevnega, kot so ostali letni časi. Njihove oči so žarele, besede o fašenku so bile izbrane, roke pa umirjene v osredotočenosti izdelave barvnih in ogromnih lasulj. Disko party bodo, so dejali z nasmehom.

Številni ljubitelji likovne umetnosti so se udeležili odprtja razstave likovnih del Irene Tušek  pod naslovom Iskanjav kidričevskem dvorcu Sternthal.

Druženje po starih običajih vsako leto pripravi ena od sedemnajstih vasi v občini Destrnik, letos pa je potekalo v organizaciji Jiršovcev.

Na jubilejnem, 60. kurentovanju bodo tradicionalno sodelovali tudi Olgičarji, kot so se poimenovali učenci OŠ Olge Meglič. »Ponosni smo, da lahko prisostvujemo pri prenašanju pustne tradicije iz roda v rod.« Katere maske si bodo na povorki, 23. februarja, učenci nadeli, še nočejo razkriti, imajo pa jih že pripravljene, zagotavljajo.

Učenci 4. b-razreda ormoške osnovne šole s svojimi 36 razstavljenimi deli v grajski pristavi vabijo v njihov pravljični svet.