Gostja literarnega večera ob svetovnem dnevu poezije in začetku Bralne značke za odrasle 2022, je bila Erica Johnson Debeljak, pisateljica, publicistka in prevajalka, prejemnica velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma – Naj knjiga 2021 – v kateri se avtorica dotika nekaterih ranljivih in občutljivih tem. Gre za knjigo pod naslovom Devica, kraljica, vdova, prasica.

Tudi v občini Dornava so se razveselili ročno kvačkanega občinskega grba, ki ga je ustvarila domačinka Polona Gomboc.

Letošnje regijsko srečanje pihalnih orkestrov je potekalo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Organizirala ga je Območna izpostava JSKD Ptuj s finančno podporo MO Ptuj in Občine Podlehnik. Nastopilo je sedem pihalnih orkestrov. To je bil njihov prvi tovrstni nastop po koronskem obdobju. Tudi zato so se tokrat lahko predstavili s prostim programom oz. programom, ki so si ga sami izbrali.

Letošnji Temsig, 51. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, je bil zelo uspešen za Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla, ki je bila zadnja tri leta tudi gostiteljica tega tekmovanja v baročnem refektoriju. Njihovi učenci so osvojili kar štiri zlate in eno bronasto plaketo ter eno priznanje. Izjemno ponosni so, da so njihovi učenci tako odlični tekmovalci. Šola pa se je izkazala tudi kot izjemna organizatorica oz. gostiteljica.

Skupina Ljudskih godcev, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva (KD) Valentina Žumra Hajdoše, se predstavlja z zgoščenko z naslovom Kraj moj rojstni.

Mamicam, babicam, tetam, ženam, dekletom so se v nedeljo, 27. marca, s kulturnim programom poklonili vrtčevski otroci, šolarji in člani Moškega zbora Kulturnega društva Žetale.

Na svetovni dan poezije so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj oznanili začetek Bralne značke za odrasle (BZO) 2022. Ob tej priložnosti je njena direktorica Milena Doberšek spomnila, da je minilo že dobri dve desetletji od prve ideje za tovrstno nagovarjanje in spodbujanje odraslih k branju. Pobudnica bralne značke je bila Liljana Klemenčič. Bralna značka za odrasle je najprej zaživela v ožjem krogu na OŠ Breg. Od leta 2005 pa jo izvajajo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj za širši krog bralcev.

26. marec je bil praznični dan za KD Grajena, edino društvo na območju ČS Grajena, ki doslej še ni imelo svojih lastnih prostorov, ter vse ljubitelje kulture na tem območju in širše.

Po (pre)dolgem zatišju zaradi covidnih ukrepov so kulturne dvorane v Stopercah, v Majšperku in tudi na Sestržah ob materinskem dnevu ponovno odprle vrata ter gostile bogat kulturni program, ki so ga pripravila domača društva.

Člani Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski Pütar so v minulih dneh opravili rez potomke najstarejše trte na svetu. Ta je posajena na Dominkovi domačiji, njen gospodar je gorišniški župan Jožef Kokot, skrbnik pa društvo.

V sklopu festivala Arsana, ki v letu 2022 začenja celoletni glasbeni program, je bil 31. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu prvi koncert mojstrov klasične glasbe.

V Salonu umetnosti so odprli razstavo pod naslovom Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. To je že druga arheološka razstava, odkar je to razstavišče namenjeno arheologiji. Po krajši razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju s skupino Stik, na kateri so predstavili najdbe na območju gradnje Stare steklarske, je od 24. marca na ogled nova stalna postavitev z arheološko tematiko. Ta se bo spreminjala oz. dopolnjevala z občasnimi vitrinami.

Ptujska Območna izpostava JSKD spada med območja z največjim številom skupin ljudskih pevcev in godcev, na kar so zelo ponosni. Aktivnih jih je okrog 50. Četudi je bilo v zadnjih dveh letih njihovo delovanje močno oteženo, sta glasba in pesem premagali vse. V obdobju pred koronakrizo se jih je na območnih revijah poustvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin tradicionalno predstavilo okrog 35. Letošnja pregledna revija poustvarjalnosti glasbenih in pevskih skupin Napev – odsev jih je pritegnila 25.

Priložnost pripraviti razstavo Postprodukcija: Iz likovne zbirke Art Stays je prišla pravi trenutek, saj letos festival Art Stays praznuje 20-letnico neprekinjenega delovanja, je na odprtju razstave v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki povedal Jernej Forbici, direktor festivala Art Stays, ko je predstavljal umetnike in zbirko. V tem času se je na Ptuju predstavilo več kot 1000 umetnikov iz celega sveta, od najperspektivnejših mladih umetnikov do velikih imen sodobne umetnosti.

Dijaki ptujskih srednjih šol, ki blestijo na področju slovenskega jezika, so se letos udeležili državnega tekmovanja iz materinščine za Cankarjevo priznanje. Najvišje število točk v državi in že drugo zlato Cankarjevo priznanje je osvojil dijak četrtega letnika Elektro in računalniške šole Ptuj (tehnik računalništva) Svarun Čelan. V letošnjem šolskem letu je že tretjič sodeloval na Cankarjevem tekmovanju, in to ponovno zelo uspešno.

Slovenskim mojstricam, ki kvačkajo grbe občin, se je pridružila tudi Cvetka Dolanc, ki je izdelala grb občine Trnovska vas.

Tudi v občini Hajdina so se vključili v vseslovensko akcijo kvačkanja občinskih grbov. Hajdinskega je nakvačkala Ksenija Cebek iz Dražencev. Za izdelavo grba je porabila okoli sto ur dela in 2,5 kilograma volne, kvačkala je dva meseca.

V MG Ptuj bo danes, 23. marca, premiera drame Mama, avtorja Floriana Zellerja, pisatelja, dramatika in režiserja, rojenega v Parizu. Gre za francoskega avtorja, čigar dela so najbolj igrana po svetu. Zaradi epidemioloških razmer so prvotno napovedano premiero za november 2021, prestavili. Druga predstava bo dan kasneje, 24. marca.

Državnega Cankarjevega tekmovanja z naslovom Vedre bližine med nami se je februarja udeležila tudi učenka 9. b-razreda Neli Vivola iz Osnovne šole Dornava.

Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bil prav poseben večer. Na njem je Alenka Čurin Janžekovič, učiteljica razrednega pouka in glasbene vzgoje, upokojena ravnateljica OŠ Sveti Tomaž, velika ljubiteljica glasbe in kulture ter plesa v pogovoru z Darjo Plajnšek predstavila svoj avtobiografski roman Sam bog naj jo bere, ki ga je po njenem pripovedovanju zapisala Petra Škarja. Govori o rojstvu, življenju in smrti, kjer odstira trenutno še zelo zamolčano temo o evtanaziji, o tem, da bi človek moral imeti izbiro o svojem koncu, da ne bi smel trpeti po nepotrebnem in da bi lahko izbral manj boleče slovo.