Antonija Kaučevič iz Barislovcev v občini Videm bi se lahko v knjigo ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev zapisala z zlatimi črkami. Ljudski pesmi in zborovskemu petju se je posvečala vse življenje. V zborih in pevskih skupinah prepeva več kot šest desetletij, 23 let je na čelu selskih ljudskih pevk, izpod njenega peresa se je rodilo tudi nekaj pesmi.

Izjemen primer tega, kako se v naših krajih ohranja in prenaša pustna tradicija, so pokači z Ribiške poti. Sosedje, dečki in deklice, stari od 6 do 11 let, so se povezali in z nekaj vaje v mestu priredili pravi spektakel. Deseterica pokačev s tremi spremljevalkami je nastopila suvereno in sinhrono, čeprav so skupino ustanovili le nekaj dni pred nastopom v mestu.

Fašenk ne potrebuje organizatorja, redarjev in ograj, saj je za kaj takega preveč ukoreninjen v duše in srca ljudi. Njegova moč in mističnost sami od sebe privabljata množice in vse to se je v Markovcih zgodilo tudi letos – spontano in neorganizirano. Maškare so prišle tako kot vsako leto, prišli pa so tudi obiskovalci od blizu in daleč, veseli, željni zabave in pustnih norčij.

Ena izmed priljubljenih šeg na območju Haloz v času pusta je oranje. V naslednjih dneh bodo na haloških dvoriščih zaorali Orači z Golega Vrha, ki so sicer ena izmed skupin Turističnega društva Podlehnik.

Iz osrčja Haloz, Podlehnika, izvira t. i. rogati korant. Njegova podoba s kravjimi rogovi naj bi bila na osnovi nekaterih virov celo starejša od sodobnih pernatih, ki so danes sicer prevladujoči in tudi popularnejši. Tradicijo rogatega koranta že 20 let ohranja društvo Koranti Podlehnik. V letu 2002, ko je bilo društvo ustanovljeno, jih je bilo 12, danes pa jih je že več kot 40, od tega pet otrok. Med njimi je tudi župan Sebastian Toplak, na kar so še posebej ponosni.

Na drugi samostojni razstavi v Miheličevi galeriji se z najnovejšim opusom likovnih del, ki jih je naslovila Vodne krajine, predstavlja akademska slikarka Polona Petek. Gre pa tudi za prvo likovno razstavo v tej ptujski galeriji v letu 2022. Kustosinja razstave Stanka Gačnik, ki je tudi avtorica besedila spremljajočega kataloga razstave, je izpostavila, da umetnica, kljub sodobnim prijemom, ki smo jim priča, kaj vse je danes lahko umetnost, prisega na štafelajno slikarstvo, na platno, na motive narave, ki jih zna tako zelo lepo prikazati z osebnimi likovnimi izkušnjami.

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je od danes do 4. marca na ogled razstava letošnjih finalistov mednarodne likovne nagrade Ex-Tempore Ptuj Karneval, osrednjega likovnega dogodka v pustnem času na Ptujskem. Odkar poteka, je na Ptuj privabila že več kot tisoč likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in še nekaterih drugih držav. Nagrado organizirajo Kulturno umetniško društvo Art Stays, Mestna občina Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Od prijave, ocenjevanja, do podelitve nagrad je potekala v spletni obliki. Virtualno so jo odprli že včeraj, ko so tudi razglasili letošnje prejemnike nagrad.

Predpustni čas je prav gotovo eden izmed primernejših za obisk etnološke zbirke pustnih šeg in navad ter tradicionalnih pustnih likov. Slednja je bila pred osmimi leti postavljena v občinski stavbi v Markovcih. Zasnoval in postavil jo je domačin Matjaž Mlinarič, sicer etnolog in kulturni antropolog ter član Etnološkega društva Markovci. Z veseljem se je odzval prošnji, da me pobliže seznani z vsebino zbirke, predvsem pa me je zanimalo, kaj dejansko pomeni njena vizualizacija.

Konec lanskega leta je Zdenka Golub iz Podlehnika izdala svojo tretjo slikanico Maretovi medenjaki pri Slomškovi založbi. Gre za broširano izdajo, ki jo lahko v roke vzamejo prav vse generacije. Slikanice so namreč primerne tako za mlajše kot starejše bralce.

Na odrskih deskah ptujskega gledališča je v minulih dneh svoje baletne dosežke predstavilo 80 mladih baletnih plesalcev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (78 punc in dva fanta). Učenci različnih starosti, ki tedensko obiskujejo ure baleta, so pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc pripravili predstavo Hrestač.

Na pustni razstavi v hotelu Primus na Ptuju sta na ogled zgodba o kurentu na razglednicah, ki jo je pripravil zbiratelj ptujskih razglednic in filatelist Franc Golob, ter osebnih pustnih znamk ptujskih filatelistov pod vodstvom Petra Krefta.

Petnajst let po končani obnovi gledališke stavbe preddverje dvorane ponovno krasi spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Ponovno so jo namestili na letošnji Prešernov dan. Prvotna iz leta 1948 se je namreč med obnovo izgubila oz. se je za njo izgubila vsaka sled.

Vseslovenski megalomanski kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov se je začel februarja lani v okviru facebook skupine, je povedala pobudnica in njegova gonilna Jadranka Smiljič, ki se je za svoj 40. rojstni dan že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj z Anito Kac sta se izkazali v maratonu nepretrganega kvačkanja. Odziv za novi projekt, da bi skvačkali 212 grbov slovenskih občin, je bil izjemen. Na koncu je 212 kvačkarjev, 211 kvačkaric in en kvačkar, izziv sprejelo in do 28. januarja letos skvačkalo vse grbe slovenskih občin.

Luka Pongrac, učenec 2. b-razreda OŠ Olge Meglič na Ptuju, je svojega prvega kurenta narisal že zelo zgodaj.

V Salonu umetnosti je na ogled raztava Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja. Arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju.

Tudi iz Miklavža pri Ormožu, natančneje iz Zasavcev, prihaja zgodba vaščanke Klavdije Topolinjak, ki se je pridružila izjemnemu projektu Slovenija kvačka. V več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in precej vloženega truda je začetnica skvačkala precej zahteven ormoški občinski grb.

„Sem enaindvajsetletna Ptujčanka, željna novega znanja, izkušenj in priložnosti, študentka tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru. Razmišljam tudi o magistrskem študiju, morda v smeri menedžmenta, “ je povedala Blažka Hojak Šalamun.

V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili spletni dogodek, na katerem so gostili ilustratorja Patrika Komljenovića iz Kidričevega, avtorja sodobnega stripa o povodnem možu Franceta Prešerna, ki si ga je mogoče ogledati tudi na razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 24. februarja.

V večnamenski dvorani v Žetalah so letos na poseben način obeležili slovenski kulturni praznik. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer že drugo leto zapored niso organizirali tradicionalne proslave. So pa v manjšem številu nastopajočih in obiskovalcev pripravili odprtje fotografske razstave in svečano predajo kvačkanega grba občine.

Člani društva Koranti Poetovio so tudi letos s pokom biča po ptujskih ulicah in trgih oznanili začetek pustnega časa.