Še dobro, da se silvestrske oddaje snemajo že novembra, saj je Alfi Nipič tako lahko že 50. leto zapored zapel svoj Silvestrski poljub. »Zdaj sem v domači oskrbi in se počutim precej bolje,« pravi Alfi Nipič, ki se je po petih tednih v bolnišnici tik pred novim letom vrnil v svoj dom na Štajerskem.

V MG Ptuj so s predstavo Balada o Sneguročki počastili izid najnovejše knjige Svetlane Makarovič Baladne pravljice, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Le-ta prinaša pet mojstrskih baladnih pravljic: Mesečinska struna (izpostavlja moč umetnosti), Rdeče jabolko (vračanje k več stoletnemu staremu motivu o Rdeči kapici), Saga o Hallgerd (navdih v staroislandskem izročilu, znanem po dramatičnih in strašnih zgodbah), Katalena (oživlja staroslovansko balado o dekletu, ki se poroči z nasilnim razbojnikom Črnim Vogrinom) in Balada o Sneguročki (drugačnosti, lepotici, ki ne zna imeti nikogar rada), saj je bila rojena iz posilstva.

Utrip ljubiteljske kulture je naslov zbornika, ki so ga v KUD Vitomarci ob visokem jubileju izdali tik pred iztekom starega leta.

Učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so v preteklem letu sodelovali na različnih mednarodnih tekmovanjih, kjer so posegli tudi po najvišjih mestih. Eden izmed njih je izjemno talentiran mladi trobentač David Potočnik, ki se je dvakrat udeležil tekmovanja »World Open« v Beogradu.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so razstavno dejavnost za leto 2022 začeli z medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Ta se začenja pred 2700 leti in zaključuje z 20. stoletjem. To je obdobje, v katerem so iskali stične točke in razlike med ženskami železne dobe, rimskega imperija, zgodnjega srednjega veka, renesanse in sodobnosti.

Kulturno društvo (KD) Cirkulane je konec leta izdalo umetniški zbornik z naslovom Rad bi van povedo. V njem predstavljajo sedem kulturnih ustvarjalcev iz domače občine.

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča sta v zadnjih decembrskih dneh kiparki Lada Sedlaček (Cerar) in Metka Zupanič razstavili prostorsko instalacijo z naslovom Beseda za besedo.

KUD Markovski zvon je konec decembra organiziralo že 26. tradicionalni božični koncert.

Po težkem in negotovem obdobju, še posebej za nas, ki se ukvarjamo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, je v pevsko sezono 2021/2022, ki smo jo pričeli v začetku septembra, vendarle posijal žarek upanja, sreče in optimizma.

Sredi Male vasi v Gorišnici v prazničnem času še posebej izstopa več kot 200 let stara kmečka hiška z okolico družine Kovačec, ki jo v prazničnem decembru krasi na tisoče lučk.

Marsikatera kulturna dvorana oz. dom v Podravju večino leta sameva, v času epidemije, ko je organizacija prireditev omejena, pa še toliko bolj. Situacija pa je precej drugačna v Rošnji (občina Starše), kjer prostega termina med tednom skorajda ni več na razpolago.

Občinski svetniki so v načrt razvojnih programov za prihodnje leto uvrstili tudi obnovo cerkvenjaškega kulturnega odra in na zadnji seji potrdili investicijsko dokumentacijo zanj.

Ženski pevci zbor Lilith pod vodstvom dirigentke Jasne Drobne je v decembrske praznične dne popeljal s koncertom S-love-nija. To je bil svojevrsten praznik njihovih dosedanjih uspehov in vseh, ki šele prihajajo, je bilo sporočilo njihovega najnovejšega projekta, ki je nastajal v covid razmerah. 21. decembra, na zimsko enakonočje, so se predstavile s slovenskimi ljudskimi pesmimi in slovenskimi popevkami.

Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož je leto 2021 sklenil s sedmo izdajo zbornika, v katerem predstavlja svoje delo in dejavnosti. Že po tradiciji muzealci posamezno koledarsko leto končajo z izdajo katerega od zbornikov, tematskega ali serijskega, je povedal urednik Martin Steiner. Lani so izdali tematski zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki, letos pa so ponovno izdali redno številko serijskega zbornika, ki ga izdajo vsaki dve leti, v njem pa predstavljajo dela muzejskih kustosov in širšo javnost na ta način seznanjajo s strokovnim delom v muzeju.

Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) se s številnimi projekti trudi za ohranjanje zgodovinske dediščine kraja. Njihovo delo bo nedvomno ostalo pomemben pisni vir za prihodnje generacije, saj so v sliki in besedi zbrali veliko zgodovinskih zapisov o Borlu in občini Cirkulane.

Ptuj se letos ponaša z doslej najlepšo praznično okrašenostjo in osvetljenostjo. V tem prazničnem času se je resnično lepo sprehoditi po ulicah in trgih starega mestnega jedra. Praznično vzdušje pa so v tem času obogatili še v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla.

Skupina kulturnih društev in mladih kulturnikov je na občino Markovci poslala pobudo za gradnjo novega, sodobnega kulturnega doma. K temu jih je spodbudil poziv občinske uprave k oddaji predlogov za pripravo strategije za obdobje 2022-2035. O gradnji sodobnejše dvorane se v občini govori že vrsto let, a je zmeraj ostalo le pri pogovorih, zato projekt nikoli ni imel možnosti, da zaživi.

Turistično društvo Ptuj bo 23. januarja 2022 staro že 136 let. Od svoje ustanovitve do danes osrednjo skrb namenja prizadevanjem za lepo in urejeno okolje, za odgovoren in kulturen odnos do okolja. 66 let pa so stari nasveti in navodila, ki jih je takratno Turistično in olepševalno društvo Ptuj namenilo prebivalcem Ptuja, da bi Ptuj postal prijetno mesto domačinom, gostom od drugod pa ostal v lepem spominu. Z njimi jih je pozvalo k bolj kulturnemu vedenju in odgovornejšemu odnosu do javnega. Javnosti so jih predstavili z naslovom Kako naj se vedejo kulturni Ptujčani.

V Sloveniji je veliko odličnih mojstrov, ki izdelujejo jaslice iz najrazličnejših materialov (lesa, kamna, gline ali ostalih naravnih materialov, iz papirja …). Ponekod pripravijo celo žive jaslice (Postojnska jama) ali ledene jaslice (Mojstrana). Tako kristjani kot tudi drugi ljudje jih radi postavljajo pod božično-novoletna drevesca. V teh dneh pa so jaslice postavili tudi v cerkvah. Pri Sveti Trojici v Halozah to častno nalogo vsako leto zaupajo domačinu Francu Mercu, ki že vrsto let lastnoročno izdeluje jaslice iz lesa.

Na Ptuju so Svetovni dan zborovske glasbe v decembru proslavili na najboljši možni način, z izdajo zborovske pesmarice z naslovom Rojeni na Ptuju. Notno zbirko je založila Območna izpostava JSKD Ptuj, katere glavna urednica in lektorica je njena vodja Iva Brajović. Uredil pa jo je Mitja Gobec, dolgoletni sodelavec JSKD Slovenije in velik poznavalec zborovske glasbe ter zbiratelj zborovske literature.