V Salonu umetnosti, ki je v celoti posvečen arheologiji, so v priložnostni vitrini z naslovom Ojdipove uganke na ogled postavili gemo, ki je bila najdena na Ptuju.

V Fürstovi hiši na Ptuju se je s slikarsko razstavo, prvo večjo samostojno po petnajstih letih, 200. obletnici ustanovitve podjetja Fürst & Söhne poklonil tudi ptujski slikar in kipar Tomaž Plavec, ki ima v tej ptujski hiši kulture in podjetništva tudi manjši razstavni atelje. Razstavo, ki bo na ogled eno leto, je poimenoval Neparne misli. Barvitost barv namreč zahteva akcijsko potezo, kjer nimaš časa razmišljati dvakrat, zato tudi takšno poimenovanje. Slikal je tudi v teh petnajstih letih, ko ni imel samostojne razstave, vendar v manjšem obsegu.

V Knjižnici Ivana Potrča so v okviru 26. festivala Dnevi poezije in vina gostili Vinka Möderndorferja, scenarista, dramatika, režiserja, pisatelja za otroke in odrasle, pesnika, esejista, enega najplodovitejših in najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev. Z njim se je preko zooma, zbolel je za kovidom, pogovarjal dr. literarnih ved David Bedrač, tudi pesnik in esejist. Odprli pa so tudi razstavo o njegovem življenju in delu, ki jo je pripravila Darja Plajnšek. Pogovor in razstava sta nastala v sodelovanju knjižnice in Beletrine.

V preteklosti so ptujska dekleta večkrat osvojila lepotne lente. Na najprestižnejšem slovenskem lepotnem izboru, izboru za miss Slovenije, sta slavili že dve Ptujčanki. Leta 1996 je bila miss Slovenije Alenka Vindiš, leta 1998 pa Miša Novak. Po skoraj petnajstletnem premoru pa ima Ptuj vnovič svojo finalistko, 22-letno Blažko Hojak Šalamun, ki ji do diplomirane pravnice manjka samo še en izpit.

V sklopu 26. festivala Dnevi poezije in vina je 24. avgusta v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala že 9. Beletrinina debata o kulturnih festivalih, kulinariki, mistiki malih mest. Tokrat pod naslovom Mistika malih krajev, ki oči odprejo, ko pade tema in se prižgeta kultura in kulinarika. Slovenija je bogata festivalska država. Po nekaterih ocenah naj bi imeli največ festivalov na prebivalca na svetu.

Izteklo se je še eno poglavje enega najprepoznavnejših pesniških festivalov v tem delu Evrope. Na Ptuju in še 14 drugih krajih je od 22. do 27. avgusta prevladovala pesniška govorica in nagovarjala za boljši svet. Za častno gostjo festivala Carolyn Forche je bil 26. festival Dnevi poezije in vina eden najlepših festivalov, ki se jih je udeležila.

Letošnjemu drugemu festivalu urbane kulture, ki želi predvsem spodbujati razvoj urbane kulture oz. medgeneracijsko druženje, je na napovedani dan zagodlo vreme, zato so ga s sobote prestavili na nedeljo.

Ptuj živi in diha z mnogimi festivali, vsak med njimi ponuja nekaj povsem svojstvenega. Štiridnevne Rimske igre, ki so jih izvedli minuli konec tedna, na poljuden način približujejo stare rimske običaje.

Sredina avgusta je v Skorbi že deset let rezervirana za poletno druženje otrok, za katerega že več let skrbi tamkajšnje kulturno društvo.

V nedeljo, 21. avgusta je - sicer z nekoliko zamude zaradu koronavirusnih omejitev - 30 let praznovala Orfejčkova parada, ki je svojo pot pričela 26. decembra leta 1991. Hkrati s praznikom pa je to bilo tudi njeno slovo z Lukom in Pepijem ter Danico. V vseh teh letih je vedno bila vesela, nagajiva, polna humorja.

V Domu krajanov Turnišče je 14. avgusta potekalo že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Organizirali so ga ljudski pevci DU Turnišče, ki tako ohranjajo tradicijo, ki so jo začeli nekdanji pevci mešanega pevskega zbora Ivana Rudolfa Breg Ptuj. Lipo so ob 20-letnici samostojne Slovenije zasadili ob domu krajanov na Bregu. Tri lipe pa tudi sicer rastejo v turniškem parku. Že letos pa so turniški ljudski pevci, ki jih vodi neumorna Silva Kajtezovič, tudi povezovalka nastopov, skupaj z vodstvom ČS Breg – Turnišče napovedali, da bo srečanje v nedeljo popoldan pod lipo prihodnje leto potekalo na Bregu.

Dornava bo v nedeljo popoldan v znamenju Lükarskega praznika. Tega dve leti zaradi omejitev v zvezi s koronavirusom niso organizirali, zato letošnjega nedvomno že vsi nestrpno pričakujejo, tako organizatorji kot obiskovalci.

Bil je maj, leta 2012, pomlad je bila v svojem razmahu in občina Hajdina je bila sredi priprav na praznovanje dneva državnosti in postavitvi doprsnega kipa našemu rojaku Francu Jezi. Mrzlično smo iskali slavnostnega govornika, ki bi lahko avtentično prikazal lik in delo našega rojaka in ki bi bil hkrati pripravljen skočiti v tako velike čevlje. Usoda je hotela, da nam je uspelo pridobiti telefonsko številko pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je Franc Jeza večji del svojega življenja v Trstu tudi prijateljeval in sodeloval. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem poklical na to številko in nemiren pričakoval odziv na drugi strani.

V Markovcih je v minulih dneh odmevala zborovska pesem. Člani Kulturno umetniškega društva Markovski zvon so namreč že 14. leto zapored organizirali Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Mladi pevci so od torka do nedelje skupaj prepevali, se igrali, veliko novega naučili, pa tudi spoznali nove prijatelje – in vse to brez ekranov, pametne telefone so namreč morali pustiti doma.

Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.

Ptujski oratorij je projekt, ki vsako leto združi ogromno zabave in druženja željnih otrok ter mladostnikov. Prejšnji teden se jih je zbralo kar 170, v petih dneh so sklenili veliko novih prijateljstev in doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin.

Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji.

Člani Kulturno turističnega društva (KTD) Klopotec so tudi letos v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz (DRDH) prvo avgustovsko soboto poskrbeli za postavitev klopotca na domačiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče-Dravci.

»Po petnajstih letih smo na novi stopnički, pred nami so novi izzivi, kako tej množici, ki pride na koncerte, nekaj ponuditi. To je velik izziv za Ptuj, ne samo za nas organizatorje festivala,« je po 14. festivalu Arsana povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zaradi hitre rasti pa ga mesto več ne dohaja, ne dohaja njegovih obiskovalcev, ki pridejo na festival in bi si radi nekaj privoščili. Že več kot deset let se pogovarjamo o tem, da bi morale biti gostilne v festivalskem času dlje časa odprte. Po končanih koncertih obiskovalci nimajo kje posedeti, naletijo na prazne ulice in zaprte gostinske lokale. Tega npr. v Kranjski Gori, Bohinju in krajih, ki bi se lahko primerjali s Ptujem, ni, tam zaprtih lokalov ni.

Zaposleni in vodstvo Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so izrazili kar nekaj pomislekov okrog primernosti prvotno predlagane lokacije za selitev dela dejavnosti z Vičave na Osojnikovo 3. Kljub temu je bila po zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja sprejeta odločitev, da se za potrebe mladih glasbenikov omenjeni prostori preuredijo in najamejo. Tik pred zdajci pa sprememba. Izbrali so novo lokacijo, v Puhovi ulici 6, kjer je doslej delovala uprava Vrtca Ptuj.