Na prvi letošnji in obenem skupno že  85. Hudi pokušnji, literarno-vinskem večeru, ki poteka že od leta 2013, so v Muzikafeju gostili koroško pesnico Cvetko Lipuš in enologa Maksa Kadivca, ki je predstavil načrte in cilje Ptujske kleti.

Pustno vzdušje najstarejšega slovenskega mesta bo tudi letos obogatila mednarodna likovna kolonija Ex-tempore, ki jo organizirajo KUD ArtStays, MO Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj, s sredstvi pa pomagajo tudi sponzorji. Gre za osrednjo likovno prireditev v tem času, ki vsako leto privabi številne domače in tuje umetnike. Letošnja bo že petnajsta.

Tudi letos je prireditev Kurentov skok naznanila začetek pustnega časa. V četrtek natanko ob polnoči so si kurenti prvič nadeli oprave in z glasnim zvonjenjem ob soju ognja začeli opravljati svoje starodavno poslanstvo – odganjati zimo in zlo.

Iz večnamenske dvorane v Vitomarcih bo ta konec tedna odmeval smeh, ki je najboljše zdravilo, saj pozdravi več kot katerakoli tableta.

V Sloveniji je le še peščica mojstrov, ki znajo ročno izdelovati korantove zvonce. To nadvse zanimivo obrt ohranjata Janez Cimerman in Marjan Šamperl, sicer člana Etnografskega društva Markovci. Zvonce izdelujeta po podobnem postopku, kot so to počeli v Gorjah na Gorenjskem, kjer slovijo po bogati zvončarski tradiciji.

V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je mladi avtor Andraž Babšek iz Medvod, dijak prvega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, predstavil svoj zgodovinski roman o generalu Maistru, z naslovom Junak, ki ga je napisal še kot osnovnošolec. Z njim je zmagal na natečaju Novi roman založbe Kulturni center Maribor v letu 2021.

Člani turističnega društva Polenšak, ki ga vodi predsednik Franc Kukovec, so se v turističnem domu družili ob starih kmečkih opravilih. V roke so vzeli delo, ki je bilo ob zimskih večerih značilno za štajersko podeželje, ljudje po vaseh so se ob njem veselo družili.

Korantija Mirka Slatiča, predsednika KTED Koranti Demoni in dolgoletnega člana, je pripravljena. Pripravljena na začetek fašenka, čas veseljačenja, rajanja ter ohranjanje tradicije. »Ne naježi se mi več koža, ko prvič zaslišim zvonce, ampak, ko imaš to rad, komaj čakaš … Vedno sem bil korant in dokler bom živ, bom korant,« je dejal Slatič in najlepše povzel svojo zavezanost korantom in s tem fašenski tradiciji.

Na ptujski gimnaziji je pred tremi leti zaživel umetniški oddelek, in sicer likovna ter smer gledališče in film. V okviru predmeta Igra in govor dijaki vsako šolsko leto pripravijo produkcijo v Mestnem gledališču Ptuj, ki so jo poimenovali Pokuk v pouk. Gre za krajše nastope pred starši, sorodniki in prijatelji.

84-letni Anton Žumer je še eden redkih pletarjev v Spodnjem Podravju. Možakar, ki je že 30 let upokojen, se svoje ljubiteljske obrti loteva nadvse resno. V delavnici je vsak dan, od ponedeljka do petka, sobota je dan za druge opravke, v nedeljo popoldan si že začne pripravljati material za ponedeljek. „Srce mi ne da miru, tako rad imam to delo,“ je dejal možakar čilega telesa in bistrih misli.

Pevska skupina Stezice deluje pri društvu Optimisti Ptuj. Večina pevk, ki jih povezuje ljubezen do petja, je v tej skupini aktivnih že več let. V tem času so se predstavile na številnih nastopih, samo lani jih je bilo devet.

Minuli konec tedna so mladi člani dramske sekcije Kulturnega društva Cirkulane v sodelovanju z osnovno šolo širši javnosti predstavili novo gledališko prestavo Pepelka in poredni škrat Samo. Predstavo je po pravljici J. in W. Grimma Pepelka priredil Tonček Žumbar, prav tako je prevzel režijo.

Po osmih uspešnih sezonah projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je že mogoče reči, da so ga dodobra posvojili tako pevski talenti kot osnovne šole in občine. Iz leta v leto raste število sodelujočih in nastopajočih, letos bo v okviru 9. sezone na tem edinstvenem odru spodbujanja petja slovenskih pesmi zapelo že okrog tisoč mladih pevk in pevcev, tudi iz Gorenjske in Dolenske, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, idejni pobudnik tega projekta. In kar je najbolj razveseljujoče, vedno boljši so, njihovi nastopi tako rekoč letijo v nebo, tako kakovostni so. Na nastopih želijo pokazati čim več, se s svojimi interpretacijami dotakniti vseh, ki jih spremljajo. Za tokratno predstavitev pevskih talentov ptujskih osnovnih šol lahko rečemo, da je bil najboljši v vseh teh letih.

Erna in Bojan Korošec sta se pred dvema desetletjema iz Frama preselila v Haloze. Očarala sta ju predvsem neokrnjena narava in mir. V prvih letih sta veliko dela in truda vložila v obnovo hiše, urejanje zaraščenih zemljišč in postavljanje obore za damjake. Nato se je Erna posvetila ročnemu pletilstvu iz pristne ovčje volne. Tehnike pletenja je iz leta v leto nadgrajevala, prav tako se je sama naučila uporabljati kolovrat in statve. Pred desetimi leti se je navdušila še nad polstenjem.

Na decembrskem Viktorinovem večeru je sodeloval Branko Cestnik, p. klarinetinec, duhovnik, teolog, filozof, pisatelj, ki je bil leta 1965 rojen na Ptuju. Po nadvse uspešnem in odmevnem prvencu Sonce Petovione je v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju predstavil svoj najnovejši roman z naslovom Šesti pečat. Gre za drugi roman v trilogiji, ki jo je zastavil s prvim romanom. Šesti pečat je roman o zadnjem poskusu Rimskega cesarstva, da prepreči nastop krščanske dobe, o preganjanju panonskih kristjanov v času Dioklecijana, o mučeništvu in smrti škofa Viktorina Ptujskega.

V poldrugi milijon evrov težkem proračunu občine Sveti Andraž, ki so ga nedavno potrdili novi svetniki, so slabih 39.000 evrov namenili tudi za dejavnosti kulturnih in športnih programov društev.

Uvertura v jubilejno leto Folklornega društva Lancova vas je bila tradicionalna prireditev – že enajsto srečanje pevk in pevcev ljudski pesmi ter godcev ljudskih viž v Lancovi vasi.

Letošnje leto je praznično leto za ljudske pevce KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina. Na odru so že 30 let, v tem času so se občinstvu poklonili že na več kot tisoč prireditvah doma in po Sloveniji ter posneli kaseto in dve zgoščenki.

V občini Gorišnica se ponašajo z dolgoletno tradicijo tamburaštva. Lani je minilo že 125 let od takrat, ko so v teh krajih prvič zabrenkali na tamburico. Gorišniški tamburaši te častitljive obletnice zaradi korone niso mogli obeležiti z večjim koncertom, kljub temu pa je bilo leto 2022 izjemno uspešno in aktivno, saj so lahko končno spet nastopali.

Na predvečer praznika svetih treh kraljev so se po mnogih vaseh organizirali koledniki, oznanjali veselo oznanilo, da je Jezus rojen, ter prepevali koledniške pesmi od hiše do hiše.