Tudi letos je bralno značko za odrasle na pot pospremila dobro obiskana uvodna prireditev, na kateri je bilo več kot 120 ljubiteljev dobre knjige in branja. Gre za avtorski projekt Liljane Klemenčič in ptujske knjižnice, na katerega so izjemno ponosni. Povzele so ga skoraj vse slovenske splošne knjižnice. Letošnja rdeča nit je leposlovje, na osnovi katerega so bili posneti uspešni filmi.

Na domoznanskem večeru so se 25. aprila v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju spomnili veličine Rudija Ringbauerja kot človeka, ki je cenil dobro in lepo, predvsem pa resnico, in kot izjemnega aforista. Več kot 2.500 jih je napisal, v svojih aforističnih pogovorih z bogom je ustvaril tudi številne pronicljive aforizme o drugih človeških rečeh.

V prvi polovici aprila so na odru KPC Majšperk, ki je postal osrednji hram folklornih prireditev, zaplesale najprej nožice mlajših folklornikov, v drugi polovici meseca pa so se zavrtele še odrasle folklorne skupine iz regije. »Kar 10 skupin je preseglo območni prag in se uvrstilo na regijski nivo, kar pomeni, da je ptujski konec eden močnejših na področju folklorne dejavnosti,« je povedal strokovni spremljevalec prireditve Tomaž Simetinger.

„Prihajam iz petčlanske družine z desnega brega Drave, sem po navadi odgovoril, ko me je kdo vprašal, od kod prihajam. Najprej so me zanimale zvezde in ogromna drevesa, dinozavri in večne počitnice ob Petih prijateljih. Po OŠ Breg sem obiskoval Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška, kjer sem se prvič tudi bližje srečal s Slomškom. Seveda je takrat ideja o ustvarjanju filmov bila še precej daleč, a proti koncu gimnazije je bila že popolnoma izoblikovana ideja, da nadaljujem življenjsko pot s filmom vštric. Začel sem s študijem na Akademiji, vendar me je film kmalu popeljal na profesionalno pot, ko sem začel s krajšimi filmi pridobivati naročnike. Eden izmed prvih filmov, ki mi je potem odprl še marsikatera vrata, je bil film Čudež,“ se je predstavil režiser David Sipoš, Ptujčan po rodu, ki se je zapisal filmu.

V organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj je sredi aprila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala letošnja območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin.

Mitja Gobec, zborovodja in urednik notnih izdaj, živ zborovski leksikon in vestni zapisovalec podatkov o slovenskih zborovskih skladbah, je v samozaložbi, v posebnem založniškem projektu, ki ga je šaljivo poimenoval podmizno založništvo, izdal publikacijo Anekdote za prijatelje.

V ptujski Mestni hiši bodo nekaj časa domovali Mojca Pokrajculja, Kralj Matjaž, Ježek Janček, Muca Copatarica in drugi pravljični junaki. Na svojih risbicah so jih upodobili predšolski otroci, ki so sodelovali na 4. mednarodnem likovnem natečaju Vrtca Ptuj. Tema, ki je letos navdihovala otroško domišljijo, je bila ljudska pravljica.

Enajst let je minilo od zadnje Žoharjeve razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju. Na pregledni razstavi slik in kipov je takrat pokazal tudi svoj, v tistem času najnovejši nadrealistični magični krog s predstavitvijo različnih etnografskih in umetniških interpretacij kurentovih vizualnih in pomembnih metamorfoz. Kurentu je zvest že od vsega začetka svoje umetniške poti. „Za Žoharja je kurent magični lik, ki nam pomaga pri komuniciranju med nebom in zemljo, ki bdi nad našim vsakdanom, usodami, ne le v pustnem času, temveč ves čas. Najbolj avtentičen in prepoznaven Žoharjev kurent je podoba, pri kateri so rogovi na kurentovi maski izpeljani v cvetove kot vidni atributi prihajajoče pomladi,“ je na zadnji Žoharjevi razstavi povedal Aleš Gačnik.

Kitke, barvna krila, bose ali obute nožice, roka v roki … Več kot 200 otrok iz 12 folklornih skupin je minuli teden nastopilo na območnem srečanju otroških folklornih skupin v Majšperku pred polno dvorano ponosnih staršev, sestric, bratcev, dedkov, babic, drugih sorodnikov in obiskovalcev. Otroci so pod okriljem ptujske izpostave JSKD pripravili pravcati praznik otroške folklore.

Vodenje Kulturno umetniškega društva (KUD) Maksa Furjana Zavrč je lani prevzela komaj 25-letna domačinka Ana Ropić, sicer diplomirana andragoginja in pedagoginja. Njena želja je, da bi svoje znanje in bogate gledališke izkušnje delila med domače ljudi. K sodelovanju želi privabiti predvsem mlade, hkrati pa ohraniti društvo dovolj privlačno tudi za starejše generacije.

Tradicionalni velikonočni sejem tudi letos organizirata društvo Ovtar Slovenskih goric in Razvojna agencija Slovenske gorice.

Martin Golob je prav gotovo najbolj priljubljeni slovenski župnik, ki te dni polni dvorane po državi s predstavitvijo knjige z naslovom Na spletni prižnici. Vanjo je njegove zgodbe, misli in spodbude strnil novinar Lojze Grčman. Slovenci smo tako župnika kakor knjigo vzeli za svojo. Do zdaj je bilo prodanih že več kot 13.000 izvodov.

V MG Ptuj so včeraj, 3. aprila, premierno uprizorili predstavo Pot neizbrana, avtorja Nikite Milivojevića, ki je tudi njen režiser in scenograf.

V Društvu upokojencev (DU) Hajdina so za svoje člane v sejni sobi društva na Zg. Hajdini 45b uredili knjižnico, ki trenutno šteje 777 evidentiranih knjig z različno vsebino.

Letos bomo Ptujčani navijali za dve finalistki projekta miss Slovenije, za Najo Fridl in Alido Tomanič. Za pogovor smo najprej prosili Najo Fridl, ki je tudi odlična pevka, zmagala je v četrti sezoni projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji. Naja Fridl je bila za finalistko projekta miss Slovenije izbrana 10. marca v Večnamenskem kulturno-podjetniškem centru Pesnica, ki je pokal po šivih.

Dobrih deset let je trajala ponovna gradnja leta 1945 porušene minoritske cerkve sv. Petra in Pavla Ptuj. Letos pa bodo končno postavili tudi orgle, s čimer bo cerkev tudi v popolnosti dokončana.

Baletni oddelek Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj letos obeležuje 20-letnico delovanja. Temu jubileju so posvetili letni baletni nastop, v katerem sodeluje večina učencev in učenk. Pod vodstvom Alenke Kostrevc so se v prvem delu svečanega dogodka predstavile najmlajše plesalke baleta, v drugem delu pa so uprizorili predstavo Čarovnik iz Oza.

Sredi vinorodne gričevnate pokrajine Ormoško-Ljutomerskih goric, na Svetinjah v neposredni bližini Taverne, od začetka marca poglede vabi velika železna skulptura – pajek.

Na odrskih deskah lepo obnovljenega ormoškega doma kulture je bilo sredi tedna nadvse živahno, saj se je predstavilo več kot 50 mladih gledališčnikov.

V začetku marca so v Galeriji Luna na Ptuju odprli razstavo slikarja Ludvika Pandurja. Umetniku so se poklonili številni umetniški sopotniki, poznavalci likovne scene in mnogi drugi, ki cenijo njegovo delo.