Agatini dnevi, ki trajajo od konca septembra do konca oktobra, so priložnost za raziskovanje lokalne zgodovine in umetnosti
Agatini dnevi, ki trajajo od konca septembra do konca oktobra, so priložnost za raziskovanje lokalne zgodovine in umetnosti
Ob 110. obletnici rojstva pisateljice Branke Jurca je v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj potekal simpozij pod naslovom Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca. Svojo literarno pot je začela že v predvojni Jugoslaviji, svojo učiteljsko pot pa pri Svetem Jakobu v Slovenskih goricah. Skoraj ni šole v Sloveniji in tudi v zamejstvu, ki je ne bi obiskala ob podeljevanju bralnih značk in ob drugih priložnostih, saj je bila velika promotorka branja. Napisala je tudi nekaj del za odrasle.
V novi gledališki sezoni, ki so jo v MG Ptuj poimenovali Sejem ničevosti, bo že jutri sledila predpremiera nove predstave z naslovom Življenje v teatru, ki je predstava o življenju nas v gledališču, pove njen režiser Peter Srpčič. Premiera bo na martinovo, 11. novembra.
Mestno gledališče Ptuj, družba Radio-Tednik in agencija Playa so se povezali in v prvem takšnem skupnem sodelovanju presegli vsa pričakovanja. Na ptujsko premiero predstave Kakor v nebesih v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu, ki jo režira Ptujčan Samo M. Strelec, se bodo Ptujčani jutri, 9. novembra, odpeljali kar s tremi avtobusi.
Bela dvorana ormoške Grajske pristave je bila prizorišče znanstvenega simpozija o pisatelju in duhovniku Francu Ksavru Mešku. Organizirala ga je ormoška knjižnica, ki se že 30 let poimenuje po tem velikem sinu Prlekije.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so konec oktobra predstavili znanstveno monografijo Ivan Potrč z naslovom Med intimo in zgodovino. V enajstih razpravah je predstavljena Potrčeva literarna ustvarjalnost, njegova korespondenca, publicistika in literarna zapuščina. Monografija na novo osvetljuje izseke iz pisateljevega življenja in njegovih literarnih stvaritev.
Sester Kopinskih ne povezujejo zgolj sorodstvene vezi, temveč tudi globoka ljubezen do petja, ki ga že 20 let negujejo kot skupina ljudskih pevk. Šest sester, ki so članice Kulturnega društva Cirkulane, s svojim prepevanjem ohranja ljudsko glasbo in tradicijo ter ju prenaša na nove generacije. Njihova povezanost se izraža v skupnem prepevanju in ljubezni do domačih Haloz, kar je bilo še posebej čutiti ob praznovanju njihovega jubileja.
V Markovcih so nedavno dnevi odkrili kip Terezije Maroh, ustanoviteljice sekcije Ljudskih pevk. Na stopnišču pred občinsko stavbo dela družbo kipu Toneta Kmetca, legendi narodno-zabavne glasbe. Slavnostni dogodek so pripravili v četrtek, 24. oktobra, ko bi Terezija praznovala svoj 100. rojstni dan. Njeni hčerki in drugi sodniki so bili ob slovesnosti globoko ganjeni, hkrati pa hvaležni in ponosni, da je njihova »mama« dobila svoje spominsko obeležje.
Društvo Variatio, društvo za ustvarjalnost, uradno deluje od letos. Že v prejšnjih letih pa je Ptuj z okolico bogatilo z izbranim dogajanjem. Predsednica društva Andreja Jerebic Erjavec je povedala, da je njihov namen organizacija kulturnih in drugih dogodkov, izobraževanj, lokalnih in mednarodnih, ter delavnic, ki so namenjene umeščanju Ptuja kot kulturnega središča in mednarodnega povezovanja.
V Miheličevi galeriji so odprli medmuzejsko razstavo kustosov in strokovnjakov iz desetih muzejev ter dveh fakultet z naslovom Dediščina in moč mitov, Materialna kultura in njena interpretacija skozi mite in pripovedi.
V razmiku dveh tednov je majšperška kulturna dvorana, ki jo bojda nekateri imenujejo haloški Cankarjev dom, gostila dva imenitna folklorna večera: prvega v organizaciji FD Lancova vas, posvečenega Mirku Ramovšu, drugega pod okriljem FD Rožmarin Dolena. Slednji so pripravili letni koncert Nocoj je en fajn večer, ki je prikazal plesno dediščino Slovenije.
Od 16. oktobra je v Galeriji Luna na ogleda nova razstava. S svojimi deli se predstavlja akademska kiparka Alenka Viceljo, ki se umetniško največ izraža v prestižnem materialu, porcelanu, kar je nekaj posebnega.
Oroslav Caf je bil duhovnik, jezikoslovec, prevajalec, zbiratelj ljudskih pesmi. Letos mineva 210 let od njegovega rojstva in 150 let od slovesa. Ob tej priložnosti so v Knjižnici Ivana Potrča postavili manjšo razstavo v štirih vitrinah, katere avtorica je Anja Ogrizek.
V zasebnem geološko-paleontološkem muzeju Pangea Vilija Podgorška v Dragonji vasi je nedavno potekal že 17. dan odprtih vrat, ki so ga že po tradiciji povezali s kulturnim programom, druženjem ob sladkih dobrotah in dobri kapljici ter pečenih kostanjih. S prvo razstavo mineralov Od ahata do granata se je predstavila Tjaša Podgoršek, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi eno najpomembnejših paleontoloških odkritij na območju Slovenije v zadnjih desetletjih, zob dlakavega nosoroga.
V Galeriji FO.VI v Strnišču, ki jo programsko upravlja KUD Art Stays s sedežem na Ptuju, je na ogled že sedma letošnja razstava. S slikarskimi deli iz nedavne serije Kako zajebati kačo, ki se ukvarja s perečimi problemi sodobne družbe ter predvsem z ekološko apokalipso, ki nas čaka, se predstavlja Bojan Šumonja, eden najvidnejših sodobnih hrvaških slikarjev.
Nedavno je dvorana KPC Majšperk oživela z ritmi ljudskega plesa, glasbe in pesmi na slavnostni prireditvi Polka je ukazana, posvečeni priznanemu folklornemu učitelju Mirku Ramovšu. Dogodek, ki ga je organiziralo Folklorno društvo Lancova vas ob pomoči Občine Videm, Občine Majšperk in JSKD OI Ptuj, je zbral številne ljubitelje ljudske kulture, ki so prišli počastit Ramovšev neprecenljivi prispevek.
Križev pot, ki vodi do cerkve svete Ane, je v teh dneh dobil novo, sodobnejšo podobo. Stare dotrajane križe so namreč zamenjali z novimi skulpturami, pri čemer so pomagali krajani in domači podjetniki.
Anja Hameršak, glasbenica, avtorica besedil, amaterska gledališka igralka, prihaja iz Zavrča. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v enoti za intenzivno medicino operativnih strok v UKC Maribor, kjer skrbijo za kritično bolne paciente. Delo je vse prej kot lahko in zahteva celega človeka. Že od nekdaj pa je zelo dejavna na kulturnem področju. Letos je tudi ustanovila kvintet Anja Hameršak s prijatelji, s katerim se je uspešno predstavila na 55. Festivalu NZG Ptuj 2024. Njeno besedilo Očetu je strokovna komisija za besedila prepoznala kot drugo najboljše besedilo letošnjega festivala.
»Ne storite drugemu nekaj, česar ne želite, da bi drugi storili vam,« je dejala Ana Kamenik, avtorica knjige Ravnateljeva hči. Ana je po desetih letih od smrti očeta, ki se je zlomil pod pritiskom spletnega nasilja in medijske ter družbene izpostavljenosti in obsojanja, napisala knjigo, s katero želi »rešiti kakšno življenje«.
Člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj KD DPD Svoboda Ptuj so razveselili z novo likovno razstavo. Sicer pa trenutno razstavljajo na več lokacijah, kmalu bodo svoja dela razstavili tudi v galeriji Magistrat. Tokrat so v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na ogled dela, ki so jih ustvarili na likovnih kolonijah v letih 2023 in 2024 v Kicarju, kjer jim je gostoljubje nudil eden od članov sekcije z ženo.