Spuhlja so vas, iz katere sta kar dva princa ptujskega Kurentovanja
„Tradicija ni nekaj, kar je zaklenjeno v muzeje. Je živa, dokler jo ohranjamo, spoštujemo in z veseljem delimo,“ poudarjajo v Spuhlji.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
„Ponosni smo, da smo vas, ki je imela kar dva princa Kurentovanja,“ je na odrtju razastave, posvečene obema spuhljanskima princema in etnografskim pustim likom, ki jih ohranjajo na vasi, dejala avtorica razstave Alenka Kolarič. Pri postavitvi razstave so sodelovali številni krajani, vključeni v delo četrtne skupnosti in društev, ki delujejo na vasi.
Marko Klic, Hauptman Spuhljanski, je bil leta 2006 sedmi ptujski princ, Marko Šamperl, Francesco Guffante pa devetnajsti. Ambasador Kurentovanja je bil v letih 2024 in 25. Oba princa so na vseh dogodkih spremljali krajani, Klinc je imel skupino tlačanov, Šamperl pa prinčeve trgovce.
V Spuhlji je fašenska tradicija izjemno živa. Zato so se jo odločili predstaviti z razstavo, ki bo v šotoru pred večnamensko dvorano na ogled do konca pustnih dni. Poleg obeh princev ter njunih spremljevalnih likov (tlačanov in trgovcev) so na ogled postavili koranta, hudička, piceka, pokača, vile, orače in ruso. To so etnografske maske, ki jih krajani uprazarjajo, torej v njihovi vasi živijo
Zbrane na odprtju razstave sta pozdravila ptujska županja Nuška Gajšek in predsednik četrtne skupnosti Spuhlja Branko Strelec. Razstavo je predstavila avtorica Alenka Kolarič, navzoč je bil aktualni princ Kurentovanja Miro Kokol, Jakob Volovšek, kapetan Destrniški, skupaj s oprogo in gardo. Nastopili so tudi mladi pokač in koranti – samo z zvonci, brez korantij.
„Etnografski liki predstavljajo bogato kulturno dediščino kraja in naših prednikov. To niso le oblačila in maske, temveč zgodbe, običaji in vrednote, ki se ohranjajo skozi generacije. Je živa kulturna dediščina, ki odraža izjemno ustvarjalnost ljudi, moč prostovoljstva, globoko povezanost med tradicijo in sodobnim,“ je poudarila avtorica razstave Alenka Kolarič.
„Razstava je priložnost za pogovor, učenje, občudovanje in predvsem zavedanje, da kulturna dediščina ni samoumevna, temveč dragocena,“ je dodala Kolaričeva.
V Spuhlji deluje tudi Kulturno društvo folklornih dejavnosti (KDFD), ki je lani praznovalo 40 let. Društvo vodi Igor Vidovič, članov je 150 in so ena največjih skupin korantov. Čez teden dni se bodo koranti iz Spuhlje tradicionalno odpravili na Ptuj, v teku in s postanki na domačijah. Že to nedeljo pa društva in četrtna skupnost prirejajo tradicionalno otroško pustno povorko.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
