Na vozičku po skoku v vodo ali prometni nesreči
Huda poškodba hrbtenjače lahko življenje mladostnika spremeni v enem samem trenutku. Vzroki so različni – od prometnih nesreč z avtom ali motorjem in padcev z višine do skokov v plitvo vodo, ki so še posebej aktualni v toplejših mesecih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Posledice so lahko trajne in močno posežejo v življenje poškodovanega ter njegove družine. Mladostnike s tovrstnimi poškodbami v veliki večini obravnavajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča).
Na Oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače v povprečju obravnavajo približno enega mladostnika na leto, pacienti pa prihajajo iz vse Slovenije. Ker je mladostnikov, ki potrebujejo rehabilitacijo na njihovem oddelku, na srečo razmeroma malo, je težko govoriti o izrazitejših trendih.
Kot je pojasnila predstojnica oddelka dr. Ana Saksida, so posledice poškodbe hrbtenjače lahko zelo različne, odvisne pa so predvsem od nivoja in obsežnosti okvare. »Pri popolnih okvarah govorimo o paraplegiji oz. tetraplegiji, pri nepopolnih okvarah pa o paraparezi oz. tetraparezi,« je pojasnila Saksida.
Proces prilagajanja: od upanja do obupa
Kako bo mladostnik sprejel posledice hude poškodbe, je odvisno od številnih dejavnikov. Svetlana Logar, specialistka klinične psihologije na Oddelku za rehabilitacijo otrok URI Soča, je pojasnila, da imajo pomembno vlogo vrsta in obseg poškodbe, napredek pri ponovnem pridobivanju gibalnih sposobnosti, morebitne druge zdravstvene težave in bolečine, pa tudi mladostnikova sposobnost spoprijemanja z novo življenjsko situacijo.
Zelo pomembna je tudi podpora družine, šole, vrstnikov in širšega okolja. Proces prilagajanja se po njenih besedah začne takoj po poškodbi. Sprva sta pogosto v ospredju predvsem pričakovanje in upanje, da se bodo gibalne sposobnosti izboljšale. Ob tem se lahko pojavijo tudi strah pred prihodnostjo, obup, žalost in depresija. Strokovnjaki so zato na morebitne duševne stiske pozorni tako med rehabilitacijo kot pozneje, ko se mladostnik vrne domov.
Huda poškodba pa ne prizadene le mladostnika, ampak močno poseže v življenje celotne družine. »Starši se soočajo z negotovostjo in lastno stisko, hkrati pa morajo pomagati poškodovanemu otroku in drugim družinskim članom ter se prilagoditi spremenjenemu vsakdanu. Družina je zato pomemben del rehabilitacije. Starše učimo zdravstvene in osebne nege ter uporabe različnih pripomočkov, na voljo pa jim je tudi psihološka pomoč. Pomembno je, da razumejo, da sta žalost in občutek izgube ob tako veliki življenjski spremembi pričakovana odziva,« je še dodala sogovornica.
Nazaj domov, v šolo in med vrstnike
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
