ČG

S tem se je najprej soočila Katoliška cerkev v Sloveniji. Slednja priporoča pokop teles, ker se s tem, kot pravijo, izraža večje spoštovanje do pokojnih, a naj bi bilo na nekaterih slovenskih pokopališčih to onemogočeno. Ker se s podobnimi težavami srečujejo tudi druge verske skupnosti, je komisija za ekumenizem in medreligijski dialog pri Slovenski škofovski konferenci v sodelovanju z islamsko skupnostjo, evangeličansko cerkvijo, evangelijsko binkoštno cerkvijo, srbsko pravoslavno cerkvijo, makedonsko pravoslavno cerkvijo in judovskim združenjem v Republiki Sloveniji pripravila izjavo proti diskriminaciji.

Na 50 pokopališčih ni več prostora za klasični grob

Nekdanji vodja urada za verske skupnosti Drago Čepar je leto dni opravljal raziskavo o možnostih pokopavanja na vseh 1231 slovenskih pokopališčih, v 210 občinah, ki pokopališča imajo (dve ga nimata). Ugotovil je, da na treh pokopališčih klasični pokop sploh ni dovoljen, čeprav ima naročnik v najemu klasičen grob, ki mu je potekla mirovalna doba. »Na 50 pokopališčih človek, ki želi biti pokopan v krsti, ne more dobiti novega prostora za klasični grob. To pomeni, če nima svojega groba, ki mu je potekla mirovalna doba, je prisiljen iti v pokop v žaro, če hoče biti na domačem pokopališču,« je pojasnil Čepar.

Kot je še povedal Čepar, je bila po podatkih iz leta 2023 Slovenija na prvem mestu po številu upepelitev. »Nekateri pravijo, da je povsod tako, pa ni. Slovenija je bila s 86,69 odstotka upepelitev prva v Evropi, zastavonoša,« je dejal in za primerjavo navedel Italijo z 38 odstotki upepelitev ter Malto, ki upepelitev sploh ni imela. »Malta ima petnajstkrat večjo gostoto prebivalstva kot Slovenija, tam res ni prostora, ampak za grobove ga imajo. Kremiranje je bilo tam celo prepovedano in tudi upepeljevalnice še nimajo,« je zavrnil argumente tistih, ki pravijo, da je upepelitev nujna, ker ni prostora za klasične grobove.