MP

Ker pa sem dobila kar nekaj vprašanj, kaj je bolje, saditi ga ali sejati v lonec, sem se odločila to kar napisati v ta članek.

Zagotovo je peteršilj za zimsko pridelovanje bolje posejati znova kakor presajati. A sejati ga je smiselno nekje v začetku septembra. Zdaj pa ga velika večina gospodinj kar presadi.

Če se odločite za presajanje, potem presadimo korenasti peteršilj, in sicer ga je v ta namen bolje sejati prej, nekje v septembru, mogoče že v avgustu. Svetujem pa, da ga presadimo čim prej, najbolje v začetku septembra. A nič ni prepozno, če ga presadimo zdaj. Na prostem ga pustimo čim dalj časa, nekje do konca novembra. Še boljši bo, če ga nekoliko ujame slana. Vendar bo letos tako presajanje težavno. Zaradi dolgega vročega obdobja, zdaj pa hitrega padca temperatur, veliko vlage in dežja je na vseh vrtninah, tudi na peteršilju, zelo veliko bolezni. Pa še ena težava se lahko pojavi, da bo zacvetel. Zato res predlagam raje setev novega. Vendar je žal že nekoliko pozno. Posejemo pa listnate, ne korenaste sorte.

Peteršilj za prezimljenje sejemo najbolje nekje v sredini avgusta. V ta namen je bolje izbrati listnate sorte, saj pozimi po večini obtrgujemo listje. Še vedno ga lahko posejete v rastlinjak. Peteršilj sejemo zelo plitko, raje seme samo pritisnite ob zemljo. Tudi po setvi naj peteršilj ostane čim dlje zunaj, na soncu oziroma na prostem.

Zelo pomembno je, da je peteršilj pozimi v svetlem, a v hladnem prostoru. Najti bi morali prostor, kjer je manj kot 18 °C. Biti pa mora svetlo. Zalivamo ga zelo malo, le toliko, da se zemlja nikoli ne izsuši. Za vse, ki imajo rastlinjake, je najbolje, če ga imajo cel čas kar v rastlinjaku in ga prestavijo v toplejši prostor samo v najhladnejšem delu zime.

Drobnjak, po naše šnitloh

Prav tako kakor peteršilj lahko imate pozimi v stanovanju tudi drobnjak.

Trajnice so med vrtninami redke, med zelišči pa jih pogosto srečamo. Dve taki sta tudi drobnjak in kitajski drobnjak. Skoraj na vsakem vrtu ju srečamo, prvega zagotovo, drugega bi bilo dobro, da bi ju imeli tudi vsi. Mnogi pa se sploh ne zavedajo, da sta to dve rastlini iz družine lukovk, ki imata prav vse dobre lastnosti te družine vrtnin, hkrati pa sta res zelo enostavni za pridelavo.

Nekaj osnovnih besed

Drobnjak uvrščamo med lukovke (čebulnice), običajno pa ga najdemo med zelišči oz. dišavnicami.

Njegovo botanično ime je Allium schoenoprasum. Je seveda povsem znana rastlina, ki jo najdemo tako na zelenjavnem vrtu kakor v loncih ali celo na okrasnih gredicah. Angleži ga pogosto gojijo v skalnjakih, saj je v času cvetenja res lep.

Drobnjak je seveda trajnica. Vzgajamo lahko iz semena ali pa z delitvijo odrasle rastline. Je skromna rastlina in preveč gnojenja povzroča slabšo aromo listov, ki jih uporabljamo v kuhinji. Sejemo ga lahko od januarja naprej za sadike ali v aprilu pa vse do avgusta na stalno mesto. Deljenje rastlin in razsajanje pa se najbolje obnese do začetka aprila, a tudi kasneje ni težav. Naslednji termin pa je september, oktober in november.

Drobnjak, kot ga ne poznamo

Drobnjak ima okrogle, votle zelene liste, cveti nekje v maju, cvetovi so vijolične barve. Lahko jih sušimo in uporabimo v jesensko-zimskih aranžmajih. Pred cvetenjem in po njem režemo aromatične liste, ki imajo okus, podoben čebuli. Je sestavni del domačih juh. Uporabljamo ga kot dodatek različnim namazom in seveda v različnih omakah na piknikih. Drobnjak lahko uporabljamo čez zimo, če ga imamo v rastlinjaku.

Že naše babice pa so ga v septembru posadile v lonce in pustile zunaj do prvega mraza. Danes ga nadomestimo s tem, da damo lonce za 10 dni v zamrzovalnik. Tako rastlino prevaramo in je prepričana, da je zima že mimo. Zato začne v svetlem, a hladnem prostoru v hiši ponovno poganjati. Tako lahko njene liste uporabljamo celo zimo.

Še vedno ga lahko z vrta en del presadite v lonec, pustite pa na prostem. V notranjost ga postavite šele res po pravem mrazu ali pa, kot piše zgoraj, ga daste najprej za 10 dni v zamrzovalnik, kar rastočega, potem pa, enako kakor peteršilj, v svetel in hladen prostor.

Več v Štajerskem tedniku