© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Grajski grič prerešetan z zemeljskimi plazovi


Mojca Zemljarič
3. 4. 2026, 05.46
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Golosek, ki so ga izvedli na pobočju pod ptujskim gradom, je po mnenju številnih povzročil nepopravljivo škodo. Od takrat pobočje pod gradom na vseh straneh nenehno plazi

plaz
ČG
Zemljina pritiska na oporni zid na zahodni strani, ki je nagnjen že vrsto let. Nad njim je eden obsežnejših plazov.

Ne moremo sicer trditi, da je golosek edini razlog za plazenje, bi pa lahko rekli, da je posek dreves plazenje zemljine pospešil. Korenine dreves so bile dragoceno vezivo, ki je držalo pobočje. Dejstvo je, da zelene zarasti po grajskem pobočju desetletja niso primerno vzdrževali. Krošnje dreves so bile prepuščene prosti rasti, po drevesih so se razraščali bršljan in druge plezalke, podrast je bila zelo intenzivna.

Za čiščenje zarasti so ubrali najenostavnejšo pot – da so vse skupaj požagali, posekali in odpeljali. Verjetno danes ne bi bilo toliko plazov in z njimi povezanih težav, če bi zdrava drevesa pustili rasti, z njih pa očistili vse tisto, kar jih je dušilo. V nekaj letih po posekih dreves so korenine strohnele in zemlja je začela pospešeno drseti po pobočju.

Danes odgovornosti za goloseke na grajskem pobočju ne želi nihče prevzeti. Z ministrstva nam niti niso posredovali podatka, koliko dreves je bilo posekanih, čeprav so bila to njihova drevesa. Povedali so le, da v zadnjem mandatu ni padlo niti eno. Tudi v vodstvu ptujske občine pravijo, da za sečnjo niso odgovorni. »Takratna odločitev o poseku ni bila v pristojnosti občine,« so pojasnili.

Preberite še

Pet milijonov evrov za sanacijo pobočja

Da je pobočje nestabilno, je več neposrednih indicev, od plazov vse okrog po griču do nagnjenega opornega zidu na zahodni strani, nasproti Intere. Na Ministrstvu RS za kulturo, ki je lastnik grajskega kompleksa, problematiko obravnavajo in pripravljajo načrte za stabilizacijo pobočja. Ta je pomembna z varnostnega kot tudi bodočega investicijskega vidika. Za sanacijo pobočja ima ministrstvo rezerviranih pet milijonov evrov, časa za izvedbo del pa ima še tri leta.

»Poraba sredstev iz sklada za obnovo po poplavah (2023) je predvidena do konca 2028. Na grajskem pobočju sta bila v letu 2023 evidentirana dva plazova. Prvi je bil še isto leto saniran, drugi se bo saniral v sklopu tega projekta. Sredstva za sanacijo grajskega pobočja smo povečali za milijon evrov, tako da je zdaj za izvedbo projekta na voljo pet milijonov evrov. Po potrditvi dodatnih sredstev se bo pripravilo javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije. PZI-dokumentacija za oba podporna zidova pa je že pripravljena,« so navedli na ministrstvu.

V vodstvu Mestne občine Ptuj so pojasnili, da problematiko plazenja na grajskem pobočju spremljajo. »Preko Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož državo sproti obveščamo in pozivamo k preverjanju nastalih premikov zemljine ter k strokovni oceni razmer.«

Je res bilo treba posekati toliko dreves?

Več v 13. številki Štajerskega tednika

Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!

Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.

Štajerski tednik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


Logo LAS - Evropa investira v podeželje Triglav

© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

Vse pravice pridržane.