Desetine milijonov za uvoženo zelenjavo, ki bi jo lahko pridelali doma
Letno uvozimo za več kot 110 milijonov evrov zgolj sveže zelenjave, saj je samooskrba z zelenjavo pod 40 odstotki.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Da bi lahko Podravje zaradi lege kmetijskih zemljišč in prisotnosti vodnih virov postalo slovenski zelenjavni vrt, je že večkrat slišan predlog na strokovnih kmetijskih posvetih, a zakaj do tega še ni prišlo?
Nešteto strokovnih posvetov, tudi na območju ptujskega kmetijskega zavoda, je bilo organiziranih na temo zelenjadarstva, vedno pa je osrednja misel, da bi lahko Podravje zaradi lege kmetijskih zemljišč in prisotnosti vodnih virov postalo slovenski zelenjavni vrt. A od 1.550 slovenskih kmetij, kolikor se jih ukvarja s pridelavo zelenjadnic, jih je po grobi oceni vodje svetovalne službe na KGZ Ptuj Petra Pribožiča na območju zavoda le 15 %, torej med 250 in 270 kmetij.
Med njimi je tudi kmetija Lesarovi iz Formina, ki prideluje zelenjavo na dobrih 15 ha, kar je desetkratnik velikosti povprečne tržne zelenjadarske kmetije. Na poljih ob dravskem kanalu na območju občine Gorišnica prevladuje korenček, ob njem pa mesto najdejo še peteršilj, por, rdeča pesa, črna redkev, tudi hokaido buče. Kmetijo vodi Lea Žnidarič, ki se je pri 39 letih poslovila od farmacevtske halje ter prevzela kmetijo z več kot 40-letno tradicijo pridelave zelenjave.
Stroški dela, pomanjkanje hladilnih in skladiščnih prostorov
Eno največjih pridelovalk korenja v Sloveniji smo tako vprašali, zakaj Podravje ni zelenjavni vrt Slovenije? "Tržno zelenjadarstvo je zahtevna panoga z nizkimi odkupnimi cenami, veliko fizičnega dela ob pomanjkanju hladilniških kapacitet in dragi mehanizaciji," nemudoma našteje in s tem povzame ključne težave slovenskih zelenjadarjev. Podobno je odgovoril tudi Pribožič, ki pa je kot srž problemov izpostavil pomanjkanje organizacije, ki bi skrbela za trženje pridelkov.
"Zelenjadarstvo je proizvodna usmeritev, ki potrebuje organiziran tržni pristop, ki pridelke proda na lokalnem trgu. Drugi razlog, da Podravje ni zelenjavni vrt Slovenije, pa je pomanjkljiva infrastruktura: namakalni sistemi, rastlinjaki, skladiščni in hladilni prostori, specializirana oprema za pripravo površin in oskrbo posevkov ter opremo za dodelavo zelenjadnic za trg. Manjka tudi povezava s predelovalnimi obrati zelenjadnic. Primanjkuje pa tudi delovne sile za delovno aktivno panogo, kar zelenjadarstvo tudi je in potrebuje veliko ročnega dela v procesu pridelave in dodelave ter trženja."
Ne le, da primanjkuje delovne sile, ne gre spregledati, da so stroški dela za proizvode, ki nimajo dodane vrednosti v predelavi, previsoki. Tako naj bi na Hrvaškem v rastlinjakih dela že opravljali Nepalci in Indijci.
S količino nižajo stroške, a kje je meja?
Lesarovi skušajo čedalje manjšo razliko med stroški in doseženo odkupno ceno reševati s količino. "Stroški nam naraščajo – od fitofarmacevtskih sredstev, stroškov namakanja in dela ..., odkupna cena pa v primerjavi zadnjih pet let upada. Skušamo se sproti pogovarjati z odkupovalci, najti skupni jezik, s količino pa se trudimo, da dosegamo nižje proizvodne stroške na enoto, vendar pa opažamo, da gredo cene vedno nižje in sprašujemo se, kako dolgo bomo še zmožni," je opozorila Lea Žnidarič.
Na kmetiji sedaj iščejo rešitve, kako zelenjavo pridelati na bolj sonaravni način. "Že tretje leto na manjši površini testiramo, kako vse to, kar pridelujemo, pridelati na ekološki način. Vendar pa je mehanizacija izjemno draga in ne vem, v koliko letih se nam bo izplačala, če se nam sploh bo."
Na obljubljeni razpis čakajo že dve leti
Več v 13. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
