DK

S telefonom sem si posvetil, da sem sploh našel izhod, nato pa sem ga v tisti paniki pustil v hiši. Najprej je ogenj počasi tlel, ko sem odprl vrata, pa se je v sekundi razplamtel. Skozi vsa okna sem zagledal plamen, gorelo je kot bakla. Ostalo ni nič od hiše,« se grozljive noči, v kateri je izgubil popolnoma vse, kar je imel, spominja Srečko Lovrenčič iz Vintarovcev v občini Destrnik.

Ta hiša zanj ni imela le materialne, pač pa tudi veliko sentimentalno vrednost

Kronika

V požaru življenje izgubil mož in oče, mati in sin sta se rešila v pižamah

Tistega nesrečnega marčevskega jutra se je kot vodnik odpravljal v Opatijo. Ta datum je tudi rojstni dan njegovega brata, zato bi moral biti izjemno lep dan, ki pa se je sprevrgel v nepozabno grozo: »To je bila moja rojstna hiša, idilična kmečka hiška, ki so jo poznali vsi vaščani, in verjeli ali ne, takšne stare hiške so neizmerno udobne, če se ustrezno vzdržujejo, tudi funkcionalne in videti so zelo romantične.« Od nje pa žal ni ostalo nič, le pogorišče.

Ogromno je stvari, za katere je Srečku žal, da jih je izgubil, posebej tiste, ki so imele sentimentalno vrednost, pa so zgorele v požaru. Srečko je vrsto let turistični delavec. Gostje znajo biti posebej inovativni pri zahvalah. To mu je veliko pomenilo. Pisali so mu tudi zahvale v rimah, pesmih, vse je zgorelo. Izjemno žal mu je tudi fotografij, ki so mu veliko pomenile. Kot pravi v solzah, je na pogorišču našel le dve fotografiji dojenčkov, nečaka in nečakinje, ko sta bila majhna, in le na robovih malo ožgan poročni album nečakinje. Vse ostalo je zgorelo, od pohištva do oblačil in vsega drugega.

Kronika

Jerica obupana zaradi dražbe hiše: »Podpisala sem, ker sem mama«

Praktično cela občina Destrnik je Srečku takoj priskočila na pomoč. Vodstvo občine na čelu z županjo Vlasto Tetičkovič Toplak se je zavezalo, da bodo najprej pomagali pri čiščenju ostankov požara. Pogorišče je treba temeljito očistiti.

Sosedje, vaščani, prijatelji, sodelavci, mnogi mu želijo pomagati, zato so tudi sprožili akcijo zbiranja sredstev zanj: »Drugače bi bil v spodnjem perilu, vsak res pomaga po svojih močeh. Še isti večer, ko se je to zgodilo, me je obiskala predsednica Rdečega križa z blagajnikom, Majda Petrič, in prinesla nekaj denarja. Začutil sem, da imam veliko ljudi ob sebi, kar je v takih trenutkih še kako pomembno. Vedel sem, da Slovenci radi pomagamo drug drugemu.«

Kronika

Med nedeljskim sprehodom v primestju Ptuja naletela na udava

Lažje se bodo zacelile rane na telesu kot duši

Več v Štajerskem tedniku