Arhiv Štajerskega Tednika

Pred leti sta želela oditi oba

Marijan, ki je z njo v dobrem in slabem, dobrih 40 let, je celo pred petimi oz. šestimi leti razmišljal, da bi odšla oba. »Čeravno sem relativno zdrav in nimam nobenih izvidov oz. kake težke bolezni – razen da preventivno jemljem cel kup tablet, ki so mi jih zdravniki predpisali že pred časom – sva načrtovala, da odideva skupaj in da se drživa za roke do zadnjega diha. To sem povedal mojemu vnuku, in sicer z besedami, da greva v Švico. Vnuk je bil presrečen, misleč, da smo našli dobrega zdravnika, ki bo Alenko pozdravil. Potem pa sem mu dejal, da gre za odhod brez vrnitve. In takoj mu je bilo jasno. V trenutku je odšel ven, se pošteno razjokal in prišel nazaj ter me stisnil k sebi rekoč: »Dedek, nikamor! Tega ti ne dovolim, mi smo tudi tvoji! Ti pa si naš, ne boš šel! Druga »ovira« pa je bila moja hčerka, ki je prav tako takoj rekla, da tega ne smem storiti. In moral sem jima obljubiti, da bom ostal. Živim zaradi njiju …,« je opisal Marijan, ki Alenko neizmerno ljubi, kar je mogoče videti na vsakem koraku. V času pogovora ji vsake toliko ljubeznivo seže v roko.

»Najbolj si želim, da mine bolečina«

Preberite več v Štajerskem Tedniku