Jasna sledila sanjam in postala cvetličarka
Cvetovi, katerih barve in oblike se prelivajo v živahno celoto šopka, so kot njihova izdelovalka Jasna Tovornik, ki se je v dolino med haloške griče Makol in Majšperka preselila pred 20 leti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Jasna, po rodu Ptujčanka, je neusahljiv vir besed, energije, s katero omreži, odkrito govori o življenjskih izzivih, pa tudi o tem, kako je (šele) pri 37 letih sklenila, da postane cvetličarka.
Po poklicu ekonomistka, nekaj let zaposlena tudi v predšolski vzgoji, se je pred 21 leti pridružila možu Aljoši pri obnovi nekdanje domačije Pogačarjevih v kraju Dežno ob potoku Dežnica na meji dveh haloških občin. Kamnito hišo s podboji vrat, v katero je vklesana letnica 1880 in ki so jo postavili kamnoseki s kamnom iz bližnjega kamnoloma, sta obnovila od temeljev navzgor ter ustvarila dom za družino.
V osamljeno dolino vrnila življenje
V prej osamljeno ozko dolino sta vrnila življenje. Oživila sta vsaj 24 ha zemljišč, pašnikov in gozdov, redita okrog 15 glav govedi angus, s cvetličnimi gredicami pa vnašata barve v sicer zeleno krajino. Uspevajo dalije, mini astre, rmani, hermelike, kozmeje, cinije, cvetlice in cvetovi najrazličnejših barv in oblik.
"Želja je, da imam čim več mešanega cvetja doma, tako sem posejala trajnice okoli hiše, enoletnice in grmovnice na vrtu." Šopki, ki jih izdeluje, namreč temeljijo predvsem na lokalno vzgojenem cvetju. "Uvoženo cvetje ima za sabo dolgo pot, a žal izven sezone brez njega tudi ne gre, domače pa ima svojo dušo. Povsem nekaj drugega je, ko doma odrežeš cvet ali pri lokalnih vzgojiteljih, teh je kar precej, na primer na Črešnjevcu, v Cirkovcah, Stojncih. Tovrsten cvet je svež, neposredno z vrta," pove in popravlja pisani šopek, ki ga je pripravila iz domačih rož, ter hiti pojasnjevati: "Lepo je, ko imaš rože doma, ko jih lahko nabereš, postaviš na domačo mizo. Šopek obarva prostor."
Ni vedno posejano s cvetjem …
Barvitost rož jo je očarala že v mladosti, saj kot pravi, je za rojstne dneve vedno podarjala šopke. Naklonjenost rožam pa je 'profesionalizirala' šele pred štirimi leti. "Sanjala sem, da sem šla v cvetličarsko šolo. Zbudila sem se navdušena nad idejo, obenem pa odločena, da sanje tudi udejanjim. V enem letu sem nato opravila dva letnika."
A cvetličarska pot ni posejana le s cvetjem. Šopki, cvetje so bili in so še vedno luksuzna dobrina, rezervirani za posebne priložnosti – rojstne dneve, praznike, poroke, tudi pogrebe. Obenem domači in ročno pripravljeni šopki cvetja težko konkurirajo množični proizvodnji rezanega cvetja iz uvoza, ki so v trgovinah dostopni po nekaj evrov.
"Ni lahko, a bom vztrajala, čeprav je včasih težko zaslužiti že za pokritje prispevkov. Še posebej so izziv poletni meseci, ko je povpraševanje slabše zaradi dopustov," priznava.
Šopek nikoli ni podarjen iz jeze ali zamere
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
