Zbornica ponekod ne podpira kmetov
Kmetje, ki obdelujejo zemljišča na najožjih vodovarstvenih območjih, so upravičeni do izplačila odškodnin, vendar na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da jih je treba natančneje opredeliti v krovnem zakonu o vodah.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Pri kmetovanju na vodovarstvenem pasu glavno težavo predstavljajo večji stroški z obdelavo zemljišč, zapletena birokracija in manjši dohodki po hektarju. To področje je sicer urejeno s posebno uredbo, kjer je med drugim tudi določena višina nadomestila, ki do leta 2022 ne sme presegati 500 evrov na hektar na leto, po preteku petih let od uveljavitve vodovarstvenega režima pa 200 evrov na hektar. Kmetje so lahko zahtevke za izplačila nadomestil za letošnje leto vložili do konca marca.
O odškodninah je tekla beseda tudi na nedavnem sestanku odbora za vodovarstvena območja (VVO) pri KGZS, na katerem so se člani strinjali, da v zakonu o vodah niso dovolj dorečene, prav tako je treba v njem odpraviti nepotrebne ukrepe.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
