»Doma sem pred Rajem«
Aleksander Solovjev, upokojeni specialni pedagog ptujskega centra za socialno delo, na vprašanje o tem, kje je doma z družino, pove, da v zadnji hiši pred Rajem. V njej namreč domuje sosed s priimkom Raj. A tudi v resnici je njihov dom v zeleni oazi, ki je pravi raj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Do pred nekaj leti v krogu do 200 metrov niso imeli soseda. Nato se je začelo s poselitvijo, najprej vrstnih hiš v smeri proti nekdanji zadrugi Osojnik, sledila je ureditev vrtov na zemljiščih, kjer se bo nekoč tudi gradilo.
»Na tej strani ceste smo kot lastniki ostali mi in ženin bratranec. Zemljišče sega vse do Volkmerjeve ulice. Skupna površina znaša okrog 3,5 ha, njen del pa je naš zeleni park oz. zelena oaza. Urejen je po feng šuju, v pravokotni obliki z diagonalnim prehodom, mostičkom čez potok in okrasnim grmičevjem. Zasnovan je po staroslovanskih pravilih, zasajen z domačimi drevesi, s češnjo, lipo, bukvijo, hrastom, orehom.
Krasijo ga tudi številna eksotična drevesa, ki so sicer bolj tujerodne sorte, a lepo uspevajo tudi v našem parku, kot pavlonija, pančičeva omorika, primorski temno rdeči ruj, južnoameriška katalpa, črni glog, rdeči glog in podobno. Danes okrog hiše rastejo že 30-metrski hrasti in lipe.
Pri zasajevanju mi je z nasveti pomagal tudi prijatelj Vili Ščuka, ki je na Ptuju predstavljal svoje strokovno delo Zaobjemanje dreves in bioenergetske dejavnosti. Vsako drevo pozitivno ali negativno vpliva na trenutno razpoloženje človeka in njegove karakterne lastnosti,« pove Aleksander Solovjev.
Potoček brez imena lahko naraste do 3,5 metra
Potrditev dobre klime so krastače, ki jih v Angliji za svoje parke že kupujejo, pri nas pa naravno živijo in bivajo. V varnem zavetju dreves je dom našlo še 17 različnih vrst ptic, obiščejo pa jih tudi druge živali. Potoček ob robu njihovega zelenega raja teče vzporedno s Knezovim ribnikom, ki so ga po prvi svetovni vojni uredili kot zajezitev pred poplavami.
Višek vode iz pritokov se z Mestnega Vrha zliva v potok, katerega povprečna višina je od tri do sedem centimetrov, ob obilnem dežju naraste tudi do 3,5 metra. Takrat voda poplavi dvorišče, priteče do hišnega praga. Ta potok nima imena. S parkovnim urejanjem in zasaditvijo so začeli pred 43 leti, leta 1983.
Niso želeli, da bi območje prekrile koprive in druge podobne rastline. »Z ženo Silvo sva teren ročno prekopala in začela urejati, zasajevati, da danes lahko uživava v njegovi lepoti. To je naša oaza miru, zdravja in dobrega počutja,« se začetkov urejanja spominja Solovjev.
V zeleni oazi tudi hrast, namenjen za Megalaxio
Če bi lahko, bi vsako od dreves v tej zeleni oazi na mestnem obrobju povedalo svojo zgodbo. Še prav posebno je »zapisal« danes nekaj deset metrov visoki hrast. Povezan je s projektom ureditve Megalaxie (Kurent land), prvega tematskega družinskega zabaviščnega parka v Sloveniji, ki naj bi nastal v občini Hajdina.
Ko je bilo pridobljenih že okrog 80 % vseh potrebnih gradbenih dovoljenj, so ta hrast predvideli za izdelavo nadnaravno velikega kurenta, ki naj bi krasil vhod v zabaviščni park. Do gradnje Megalaxie ni nikoli prišlo, ker v Sloveniji v tistem času ni bilo banke, ki bi bila pripravljena sofinancirati projekt; šlo je za 118 milijonov evrov.
In hrast je ostal pri Solovjevih.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
