Študentsko delo: Tudi do več kot 15 evrov na uro
Po podatkih e-Študentskega servisa je povprečna urna postavka prvič presegla 10 evrov, ponudba študentskih del pa je vse širša.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Poletni meseci prinašajo vrhunec študentskega dela. Po podatkih e-Študentskega servisa povprečna urna postavka raste, dela pa so vse bolj strokovna. "Kar 62 odstotkov mladih pa se po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so prej opravljali študentsko delo," pravijo na servisu.
Konec maja je bilo na e-Študentskem servisu objavljenih 3.400 prostih del. "Letos je za počitniško delo ponudbe nekoliko več kot lani, za okoli 9 odstotkov več. Delodajalci še vedno težko najdejo dovolj kandidatov. Razlog je v pomanjkanju mladih - generacije so manjše, potrebe gospodarstva pa večje. To pomeni več izbire za mlade."
Delodajalci, pravijo, se prilagajajo z višjimi postavkami, izpostavljanjem prednosti dela v njihovi organizaciji (malica, brezplačno parkirišče, mentorstvo, možnost kasnejše zaposlitve itd.) in tudi z bolj zanimivimi nalogami, ki mladim osmislijo delo - to pa je za mlade, ki trenutno iščejo delo, ključno.
Dela z minimalno urno postavko manjši del ponudbe
Minimalna urna postavka od 5. februarja letos znaša 8,98 evra bruto, vendar, poudarjajo na študentskem servisu, realnost trga kaže drugačno sliko. Povprečna urna postavka na e-Študentskem servisu je namreč aprila dosegla 10,20 evra bruto, kar je 7,5 odstotka več kot v istem obdobju lani in 12 odstotka nad letos zakonsko določeno minimalno urno postavko.
"Dela z minimalno urno postavko predstavljajo manjši del ponudbe in se praviloma težje oddajo. Teh je po zadnjem dvigu minimalne urne postavke 21 odstotkov." A plačilo po njihovih besedah ni vedno glavni motivator za delo.
"Mladi se odločajo za dela, ki poleg plačila ponujajo tudi razvoj v najširšem možnem smislu. Izbirajo dela, ki dopolnjujejo njihov nahrbtnik kompetenc, te pa jim odpirajo vrata pri uglednih delodajalcih (tudi če na začetku opravljajo bolj enostavna dela). Njihovemu življenjepisu dodajajo kredibilnost/strokovnost."
Mladi so na e-Študentskem servisu v letu 2025 povprečno zaslužili 264 evrov neto na mesec oziroma 3.168 neto letno. Najbolje plačana dela presegajo 15 evrov bruto na uro, pogosto pa zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih ali strokovnih znanj.
Vse širši razpon študentskih del
V ponudbi študentskih del sicer prevladujejo predvsem dela v prodaji in dela s strankami, administrativna dela, strokovna dela z različnih področij (računalništvo, programiranje, elektrotehnika, digitalni marketing, projektiranje, dela v zdravstveni negi, dela v kemiji in farmaciji), dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela (pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela, skladiščna dela) in različna dela v zdravstvu.
Razpon študentskih del pa se tudi vse bolj širi. Poleg klasičnih oblik dela se vse pogosteje pojavljajo tudi bolj specializirane in zanimive priložnosti, pri katerih prav mladost, znanje tujih jezikov ter digitalna pismenost predstavljajo njihovo ključno prednost, na primer ustvarjanje vsebin za TikTok in Instagram za potrebe blagovnih znamk, širjenje mobilnih aplikacij prek lastnih socialnih mrež, delo od doma, sodelovanje pri treniranju glasovnih modelov v avtomobilih z branjem ukazov, vodenje funkcionalnih vadb in športnih aktivnosti za otroke/starejše, delo vodnikov pri soteskanju, delo na prostem z mednarodnimi gosti ter poučevanje plavanja za otroke in izvajanje športnih treningov.
"Ponudbe za klasična dela – predvsem v gostinstvu in turizmu – ostajajo zaradi deficitarnosti teh poklicev zelo številčne, vendar jih delodajalci težje zapolnijo. Mladi se raje odločajo za dela, ki so bolj povezana s smerjo študija in jim prinašajo relevantne izkušnje za zaposlitev."
Skoraj 2/3 mladih si študija brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti
Raziskava e-Študentskega servisa Mladi in trg dela, ki so jo izvedeli maja med 5.780 mladimi, kaže jasne motive za študentsko delo. 70 odstotkov jih želi pridobiti delovne izkušnje, 70 odstotokov želi zaslužiti za večjo finančno neodvisnost, 48 odstotokov želi hiter in varen zaslužek, skoraj 40 odstotkom anketirancem pa študentsko delo prinaša pomembno samostojnost.
"Skoraj 2/3 mladih si študija brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti, zato študentsko delo še vedno predstavlja pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča izobraževanje ne glede na socialni položaj njihovih staršev oziroma družine.
Dijaki pogosteje iščejo enostavnejša dela v bližini doma, študenti pa vse bolj ciljno izbirajo priložnosti, povezane s kariero. Podatki potrjujejo, pravijo, da študentsko delo ni več le občasno delo brez ciljev – tako na strani mladih kot na strani delodajalcev.
Kar 62 odstotkov mladih se tako po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so že prej opravljali študentsko delo. Za delodajalce pa je to način spoznavanja, preizkušanja in učenja novih zaposlenih.
Mladi v povprečju opravijo približno 8 ur dela tedensko oziroma okoli 35 ur mesečno, kar na letni ravni pomeni približno 425 ur dela.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
