Nekatera dekleta je pred sošolci sram priznati, da so stalne bralke
Izposoja knjižnega gradiva na Ormoškem je, morda presenetljivo, v zadnjem desetletju zrasla kar za dobro petino. Hkrati pa so se močno spremenili trendi izposoje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izposoja temelji skoraj v celoti na račun leposlovja, strokovne knjige so v zatonu.
Dejavnost knjižnice z enotami na območju treh občin pa se je skozi leta iz zgolj izposoje gradiva močno preusmerila tudi v druge programe, usmerjene v povečevanje bralne kulture in pismenosti, pa tudi vseh drugih pismenosti.
»Izposoja knjižnega gradiva je v ormoški knjižnici v desetletju zrasla za 21 odstotkov. Tudi skupna izposoja je večja za 10 odstotkov,« pravi Milica Šavora, direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Prepričana je, da so za tako povečanje prav gotovo zaslužne tudi njihove organizacijske enote – krajevne knjižnice. Na ormoškem delujejo štiri – v Središču ob Dravi, Svetem Tomažu, Ivanjkovcih in Miklavžu pri Ormožu.
Z leti pa v knjižnici močno upada zanimanje za izposojo neknjižnega gradiva. V lanskem letu so tako beležili kar 97-odstotni delež izposoje knjižnega gradiva. Delež izposoje neknjižnega gradiva, ki je bilo še pred desetletjem zelo zaželeno, pa se je v desetletju znižal na zgolj 2,6 odstotka. Vzrok za to je seveda vsesplošna prisotnost filmskih in glasbenih vsebin na spletu, sprememba tehnologije in medijev, na katere se vsebina shranjuje, ter seveda navad uporabnikov, predvsem uporabe mobilnih naprav.
Strokovne knjige danes težko sledijo hitrosti razvoja
Z leti pa se zelo spreminjajo tudi trendi pri izposoji knjig. »Pred 15 ali 20 leti so si ljudje veliko izposojali strokovno gradivo. Veliko je bilo tudi knjig, ki so jih izdajale založbe. Zdaj pa so tehnologija in stroke tako skokovito napredovale, da sveže podatke lahko najdemo morda le še v kakšnih člankih v strokovnih revijah. Preden nastane knjiga, pa je znanih že veliko novih informacij, novih znanstvenih odkritij.« Zato izposoja strokovnega gradiva močno upada. »Tudi mladina najde vse na spletu. Dostope do revij omogočamo uporabnikom vseh knjižnic.« Tako danes močno, kar z 78,5 odstotka, prevladuje izposoja leposlovja, strokovno in poučno gradivo v skupni izposoji predstavljata le še dobro petino.
Višji je razred, manj otrok bere
Knjižnica zaradi velikega povpraševanja tudi kupuje vse več leposlovja namesto strokovnih knjig, pa tudi veliko knjig za mlade. »V zadnjih letih založniki tiskajo resnično veliko tega gradiva, predvsem slikanic. Slikanico je seveda mogoče hitreje pripraviti kot neko obsežno prozno delo.« Ob tem Šavora opaža, da prozna dela postajajo tudi vse obsežnejša. »Ko pogledaš po knjižnih policah, opaziš, kako debele so knjige. Včasih so imele po 100 strani, danes pa so obsežnejše in si moraš zanje vzeti več časa. Čeprav pravijo, da beremo manj. Morda je nekaj tudi na tem, da je več knjig izdanih za starejše, ki malo slabše vidijo, zato imajo večje črke in večje razmike med vrsticami.«
Številčno največjo skupino aktivnih članov na nivoju celotne knjižnične mreže predstavljajo osnovnošolci, slabo tretjino, kar v veliki meri pripisujejo dejstvu, da vse štiri krajevne knjižnice domujejo v prostorih vzgojno-izobraževalnih ustanov. A hkrati opažajo, da v višjih razredih osnovne šole upade število otrok, mladostnikov, ki redno berejo. »Že leta imamo prireditev za zlate bralce, torej za vse, ki so vseh devet let osvojili bralno značko. In njihovo število iz leta v leto močno upada.« Na nekaterih osnovnih šolah, kjer izvajajo pedagoške urice, opažajo celo, da je nekatera dekleta sram priznati pred sošolci, da so stalne bralke in da rade berejo. »To skrivajo in pridejo v knjižnico raje po pouku ali pa popoldne, ko jih nihče ne vidi.«
E-knjige predvsem za maturo, tekmovanja in dopust
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.