Marinka Vinko

Z vsem, kar so pridobili, tudi z veliko pomočjo učiteljev v osmih letih, so, kot pravijo, lažje krmarili skozi vse ovire življenja. In dočakali tudi zlati jubilej – 50 let od dneva, ko so se poslovili od osnovnošolskih klopi.

Nekateri se videvajo večkrat, nekateri le redko, zato je dobrodošlo vsako skupno srečanje. Točno to se je zgodilo sredi maja, ko so se znova dobili.

»Po stisku rok smo se odpravili na ogled naše nekdanje šole, kjer nas je toplo sprejela podravnateljica Damjana Hliš, ki nam je predstavila šolo danes in nas popeljala skozi zgodovino in po razredih. Veseli smo, da imajo naši zanamci veliko boljše pogoje za učenje, kot smo jih imeli mi. Kasneje smo se v prijetnem in veselem druženju spomnili vseh naših lepih in veselih, pa tudi žalostnih in težkih trenutkov. Spomnili smo se tudi vseh sošolcev, ki jih žal ni več med nami.

Bili pa smo neskončno veseli, da sta se nam pridružila še učitelja Marija Robar in Boris Skok. V veliko čast nam je bilo, da se je z nami poveselil tudi nekdanji ravnatelj Franjo Levstik. Preživeli smo lep večer, v zgodnjih jutranjih urah smo polni novih vtisov, z obljubo, da se bomo dobivali pogosteje, odšli domov,« je povedala Marinka Vinko.