AK

Okrog 10. ure dopoldne bi pričakovali, da se bo na Ptuju trlo ljudi, tudi pred strojnicami redkih branjevk in branjevcev na Novem trgu. Štiri so tisti dan ponujale med, olja, nekaj zelenjave, fižol, obutev in oblačila. Klavrno za mesto, ki spodbuja kmetijstvo in obrt, malo gospodarstvo. Branjevke niso bile prav zgovorne, češ da so že velikokrat povedale marsikaj oz. vse, a se ni spremenilo nič. Razkrile so le, da letno za stojnico plačajo 140 evrov (dvakrat po 70 evrov), k temu gre še dnevna pristojbina v višini 1,2 evra. Kljub zgovornemu molku zdesetkanih tržničark naj bi možnost selitve nazaj na mestno tržnico ostajala. Se bo kdaj uresničila? Ali še bo Ptuj kdaj imel tržnico, kot jo je imel še pred nekaj leti, ko je bilo registriranih več kot 100 prodajalcev? Težko, čeprav upanje umre zadnje.

Javne službe Ptuj: »Ni interesa za prodajo na pokritem delu tržnice«

Na Ptuju kljub negodovanju, da mesto nima prave tržnice, interesa za prodajo na pokritem delu mestne tržnice ni, pa so pojasnili v Javnih službah Ptuj, kjer imajo evidentiranih 14 prodajalcev. “Prodaja je trenutno omogočena na obstoječih prodajnih mestih na Novem trgu. O prestavitvi prodajalcev ne odločamo sami, ampak lastnica tržnice, MO Ptuj, glede na predvidene prireditve na tržnici in v bližnji okolici. Interesa za prodajo na pokritem delu mestne tržnice prodajalci niso izkazali,“ so odgovorili iz JS Ptuj. Tržno pristojbino računajo dnevno in znaša za branjevke 0,62 evra na m2, za podjetja pa 1,43 evra na m2. Letne rezervacije za podjetja stanejo 100 evrov, za druge prodajalce pa slabih 51 evrov, vse cene so brez DDV.

Sejem, ki mora ostati tradicija Ptuja

Na drugem koncu mesta, ob Puhovi cesti, je posel cvetel. Marjana Potrč je trgovka, ki se je podala na svoje in je ustanovila podjetje Bolšji sejem, pod okriljem katerega je na Ptuju vsak četrtek sejem. Za dejavnost se je odločila potem, ko si je na tujem ogledala, kako tem zadevam strežejo drugje. Prodajalcev ob Puhovi cesti je okoli 70, ki za najem prodajnega prostora na dan plačajo od 15 evrov naprej. Prihajajo iz Kopra, Kranja, Ljubljane, Celja, Prekmurja ... Ponujajo domačo zelenjavo, mesne izdelke, med, vino … pa tudi oblačila, obutev, v tem času tudi sadike sadnih dreves ipd. Del ponudbe so tudi starine.

»Lani je bilo zaradi vremena za prodajo slabo, tudi letos ni v prvih mesecih nič kaj boljše, ampak prihaja poletje, zato naj bi prodaja zdaj vendarle stekla,« je optimistična Marjana. Hkrati ugotavlja, da ljudje zaradi pomanjkanja kupujejo manj kot nekoč. »Ta sejem mora ostati, to je tradicija Ptuja, saj je v mestu sejem včasih že bil, vendar niso naredili novega, kot je bilo obljubljeno,« je pripomnila. Sama je začela skromno. V sejemsko dejavnost je vlagala prihranke in prodajalce privabljala z nizko najemnino, le pet evrov. Ob tem je skrbela za prepoznavnost, uredila mobilni gostinski lokal, kjer zdaj prodaja tudi sejemsko klobaso. „Ljudje so hodili, stali, niso vedeli, kaj bi, zato sem uredila še gostilniški pult,“ je dejala podjetna sejmarka Potrčeva in dodala, da se tudi na Ptujskem sejmu pri pultu še vedno sklene veliko poslov.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Naj vas mladost ne zavede – Žiga obvlada svoje delo

Na ormoški tržnici ob petkih skoraj vse

Ormoška tržnica deluje pod okriljem Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport. Odprta je ob petkih dopoldne. Mesto takrat zaživi, so povedali mimoidoči. Ni velika, je pa zaprta in branjevke in branjevci, ki za najem prostora plačajo 3 evre na dan, so zaščiteni pred mrazom in vročino. Na voljo so jim hladilniki in čajna kuhinja. Dostop in brezplačno parkirišče do tržnice sta urejena, tako da prodajalci brez večjih naporov do prodajnih pultov dostavijo vse, kar prodajajo. Tudi kupci na tržnico pridejo brez premagovanja večjih ovir.

Celotna reportaža je na voljo v aktualni izdaji Štajerskega tednika