Kmetje Dravskega in Ptujskega polja so premalo podjetni
Slovenski kmetje radi izpostavljajo primere dobrih praks v tujini, a preko meja se ozirajo predvsem takrat, ko jim je to povšeči. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kmetovalce z Dravskega in Ptujskega polja že več let nagovarja, da bi pristopili k namakalnemu sistemu. Pregovoriti in prepričati, jim je uspelo lastnike le tretjine zemljišč, ki so bile predvidene za namakanje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Namakalni sistem je posebej dobro razvit v Italiji, pa tudi v Avstriji ga imajo vzpostavljenega, čeprav tam ni tako izrazitih suš kot pri nas, ne moremo niti mimo Hrvaške. Naši južni sosedje v Podravini načrtujejo namakalne sisteme na 30.000 hektarjih in verjetno jim bo tudi uspelo, saj je to v interesu Agrokorja,« je povedal Peter Pribožič s KGZ Ptuj.
In kako je pri nas? V regijskem razvojnem programu za Podravje je načrtovan namakalni sistem, ki bi obsegal 3000 ha površin, to pomeni približno 15 milijonov vredno investicijo. A po treh letih prigovarjanja so zbrali soglasja kmetov, ki kmetujejo le na 1000 ha, čeprav so stroški izgradnje črpališča in vodov kriti iz državnih sredstev.
Ni vse v krompirju …
V katerih občinah se je zataknilo
Sklad zahteva 20 % višjo najemnino na zemljiščih z namakalnim sistemom
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
