Monika Horvat

Sušenju perila ali kosilu na prostem so se prebivalci stanovanjskih hiš zaradi neprijetnega smradu iz bližnje bioplinarne že zdavnaj morali odpovedati. Ne upajo si niti zračiti hiš z odpiranjem oken, saj vanje zareže vonj po gnilem in kislem, ki se bolj kot ne širi praktično vsakdan. Ta moti tudi bližnja podjetja v coni.

Poleg obupnega smradu pa se okoliški prebivalci soočajo še z drugimi nepravilnostmi. »Vsake toliko opažamo, da iz bioplinarne nekje nekaj izteka – bodisi na bližnjo njivo, bodisi v tamkajšnji vodotok. Vprašanje, ali je pridelek na njivi zaradi teh izlivov kdo ve kakšnih snovi oz. tekočin sploh uporaben. Prav tako vsakič, ko v bioplinarno pripelje cisterna in jo splahnejo, odplake skozi razpoke sten stečejo na njivo. Bioplinarna neugodno vpliva na naše življenje. Vsi vohamo ta nemogoči smrad, tudi v drugih naseljih, Pavlovci, Pušenci. Zadevo smo ničkolikokrat prijavili na različne inšpektorate, prišli so tudi na teren, fotografirali, naredili zapisnik, a konkretnega učinka ni, zato tudi nimamo več volje po pritožbah. Težavam z bioplinarno ne bo konca, dokler je ne bodo zaprli. Žal pa ne verjamemo, da se bo to kdaj zgodilo,« so nam povedali obupani bližnji stanovalci, ki so ob tem še spomnili, da jih pred leti, ko so bioplinarno začeli graditi, o tem sploh niso obvestili.

ČG

Inšpektorica znova obiskala bioplinarno

Nazadnje je do večjega onesnaženja, na katero so odhiteli tudi gasilci in policija ter druge službe, prišlo konec marca. Takrat je iz cevi v neposredni bližini bioplinarne v tamkajšnji potok iztekala temna snov, ki je močno zaudarjala. Sled onesnaženja na vodotoku je bila opazna v dolžini enega kilometra.

Inšpektorica iz republiškega inšpektorata za okolje in energijo je dan zatem izvedla izredni inšpekcijski nadzor in ugotovila, da je bil najverjetnejši vzrok za iztekanje, ker niso bile vse padavinske in izcedne vode speljane v jamo za vode. In kakšni so bili izrečeni ukrepi upravljavcu, podjetju Adastra Energija? Inšpektorica mu je naložila, da mora vse padavinske in izcedne vode zbirati v jami za vodo tako, da se prepreči iztekanje v okolje, ter da mora odstraniti dehidriran gnoj, ki je odložen na neutrjeni površini. Okoljski inšpektorat upravljavcu tudi ni naložil denarne kazni, saj, kot so pojasnili, so realizirali izrečene ukrepe: »Padavinske in izcedne vode se zbirajo v dozirni (mešalni) jami za vodo, s čimer se prepreči iztekanje v okolje. V zvezi z drugim ukrepom pa je bilo na inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da je bil gnoj v celoti odstranjen iz neutrjene površine (odpeljan na kmetijske površine oz. skladiščen v silosni jami).«

Vrbnjak: »Ukrepi so premili«

Več v Štajerskem tedniku