V štirih letih z državnim jamstvom le pet kreditov
Država že leta poudarja, kako pomembno je mladim olajšati pot do lastnega stanovanja. Med ukrepi je stanovanjska jamstvena shema za mlade, ki pa se znašla na mrtvi točki.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Stanovanjsko jamstveno shemo je država uvedla leta 2022. Mladim do 38 let, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, omogoča pridobitev bančnega kredita z državnim jamstvom do 200.000 evrov in ročnostjo do 30 let. Upravičenci morajo imeti stalno prebivališče v Sloveniji ter izpolnjevati pogoje glede dohodkov in zaposlitve. Kreditojemalec mora zagotoviti tudi lastno udeležbo v višini vsaj 20 odstotkov glavnice in zavarovanje s hipoteko.
Toda rezultati jamstvene sheme so vse prej kot spodbudni. V štirih letih so banke z državnim jamstvom odobrile vsega pet stanovanjskih kreditov v skupni vrednosti 550.600 evrov, in še to vse leta 2023. V naslednjih treh letih ni bil v shemo vključen niti en nov kredit. Ukrep, ki naj bi mladim olajšal dostop do stanovanjskega financiranja, je tako v praksi skoraj zamrl.
Letna kvota jamstev za 300 milijonov evrov
Zakaj banke zanj ne kažejo več zanimanja in ali je država z njim sploh naslovila ovire, zaradi katerih mladi težko pridejo do lastnega doma?
Upravljanje jamstev izvaja SID banka, medtem ko se letna kvota jamstev v višini 300 milijonov evrov obnavlja do leta 2032. »Banke in hranilnice k sodelovanju niso zavezane, temveč je to njihova poslovna odločitev,« pojasnjujejo na SID banki.
»Zanimanje za shemo se je z leti zmanjševalo. Leta 2024 se je na naše povabilo za razdelitev jamstvene kvote odzvala le ena hranilnica, vendar iz dodeljene kvote nato ni bil odobren noben kredit. V letih 2025 in 2026 pa banke in hranilnice na objavljeni povabili niso oddale niti ene ponudbe.«
Po oceni SID banke je razlog predvsem v omejeni dodatni vrednosti jamstvene sheme v sedanjih tržnih in regulativnih razmerah. »Ta je bila že ob uvedbi namenjena razmeroma ozkemu krogu mladih z nizko kreditno sposobnostjo. Po spremembi makrobonitetnih omejitev Banke Slovenije leta 2023 pa se je del teh kreditojemalcev lahko začel financirati tudi z običajnimi stanovanjskimi krediti. Državno jamstvo zato za banke in potencialne kreditojemalce ni več tako pomembno kot ob uvedbi zakona.«
Je to sploh prava rešitev?
Morebitne prihodnje ukrepe je treba oblikovati ob upoštevanju izkušenj iz izvajanja sheme ter dejanskih potreb mladih in bank, menijo na SID banki, odločitev o prihodnji ureditvi stanovanjske podpore pa je sicer v pristojnosti zakonodajalca in nosilcev stanovanjske politike. Če banke sheme ne uporabljajo, se postavlja vprašanje, zakaj je sploh potrebna in ali je država z njo ponudila rešitev za resnične ovire, s katerimi se mladi srečujejo pri nakupu stanovanja.
Za reševanje stanovanjskega vprašanja sta trenutno v Sloveniji sicer na voljo dve glavni poti: tržni stanovanjski krediti pri bankah ali razpisi Stanovanjskega sklada RS. Banke ponujajo komercialna posojila s fiksno ali spremenljivo obrestno mero (vezano na EURIBOR), nekatere so oblikovale tudi posebne pakete za mlade do 38 let z ugodnejšo obrestno mero in nižjimi stroški. Druga opcija je najem nepremičnine preko razpisov Stanovanjskega sklada po stroškovno ugodnejših najemninah, glede na potrebe pa je stanovanj bistveno premalo, saj je država po osamosvojitvi pri gradnji najemniških stanovanj za več let zaspala. Sklad trenutno sicer gradi nove soseske po Sloveniji z več kot 700 enotami, kar je glede na potrebe še vedno le kaplja v morje.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.