Arhiv Štajerskega Tednika

Ravno je minil dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki predstavlja vedno večji ekonomski, finančni in okoljevarstveni problem. Sodobna potrošnika družba se je preveč navadila, da mora biti vsega v izobilju, a mnogi se bojijo, da bo prišel čas, ko ne bo tako. V EU namreč na leto zavržemo kar 58 milijonov ton hrane.

Evropska agencija za varnost hrane EFSA tretje leto zapored izvaja kampanjo #Safe2Eat, s katero med drugim opozarja na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. Zavržena hrana je eden ključnih izzivov v EU, kjer letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane. Slovenija sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 72 kilogramov na osebo, skrbi pa podatek, da je kar 27 kilogramov od te hrane še užitne.

Najmanj gospodarna so gospodinjstva

Vsega skupaj v Sloveniji na leto zavržemo preko 151.000 ton hrane, od tega 40 odstotkov še užitne, preostanek so neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oziroma luščine. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, skoraj polovica, sledili so gostinstvo in strežba hrane s 37, trgovina z živili z devet in proizvodnja hrane s sedmimi odstotki. V proizvodni verigi, od kmetijstva dalje, se zavrže le 0,05 odstotka hrane.

Pri trgovcih v smeteh konča največ svežih izdelkov

Iz odpadne hrane je možno rešiti marsikaj

Za bolj lokalno v gostilnah

Preberite več v Štajerskem Tedniku