M. Vavpotič

Največ snega leta 1994

Če govorimo o količini snega na božični dan v nižinskem delu vzhodne Slovenije, izstopa leto 1994. Takrat je bila snežna odeja v celotnem Podravju izjemna. V nižinah so bile izmerjene vrednosti med 30 in več kot 50 centimetrov snega, kar velja za največjo božično snežno odejo v drugi polovici 20. stoletja.

»Zima 1993/94 je bila ena zadnjih izrazito pravih zim tudi v nižinskih delih Slovenije,« pojasnjuje meteorolog Andrej Velkavrh. »Decembra so se temperature več dni zapored zadrževale pod lediščem, zato se je sneg ohranil in se celo kopičil. Takšne razmere so danes bistveno redkejše.«

Na območju Ptuja in okolice so takrat prebivalci doživeli pravi zimski praznik, kakršnega v naslednjih desetletjih ni bilo več. Čeprav za samo mesto Ptuj od leta 1950 ne obstaja popolna in enotna serija meritev snežne odeje na 25. december, se podatki iz bližnjih meteoroloških postaj ujemajo v oceni, da je bilo leto 1994 daleč najbolj zasneženo.

S. Švigelj

Kako je bilo pred letom 1990

Podatki od leta 1950 naprej kažejo, da je bil sneg v zimskem času pogostejši, vendar tudi takrat bel božič v nižinskih krajih ni bil samoumeven. Obilnejše snežne odeje so bile značilnejše predvsem za višje lege in gorski svet. »Pogosto slišimo, da so bili božiči nekoč skoraj vedno beli, a statistika tega ne potrjuje,« opozarja meteorolog. »Res je, da so bile zime hladnejše, vendar je bilo tudi v preteklosti veliko božičev brez snega, predvsem v nižinah.«

Za primerjavo: v Ratečah je bilo leta 1950 na božični dan izmerjenih okoli 140 centimetrov snega, kar velja za enega najvišjih božičnih snežnih podatkov v Sloveniji. Takšne razmere pa niso bile značilne za vzhodno Slovenijo.

Haloze in Slovenske gorice: nekoliko več možnosti, a brez rekordov

Haloze in Slovenske gorice zaradi nekoliko višje nadmorske višine sicer ponujajo več možnosti za bel božič kot Ptuj, vendar tudi tam ni zabeleženih izjemnih božičnih snežnih rekordov. Tudi za ti območji velja, da je bilo leto 1994 najbolj izrazito zasneženo.

»Že razlika sto ali dvesto metrov nadmorske višine lahko pozimi pomeni nekaj več snega,« pojasnjuje meteorolog. »A tudi v Halozah in Slovenskih goricah danes pogosto opazimo, da padavine ob božiču vse pogosteje prihajajo v obliki dežja.«

S. Švigelj

Beli Božiči v novejšem času

Po letu 2000 so se v nižinskih delih vzhodne Slovenije pojavili še nekateri beli božični dnevi, predvsem v letih 2001, 2003 in 2007, vendar z bistveno manj snega kot leta 1994. Po letu 2010 so božične snežne odeje v teh krajih postale zelo redke. »V zadnjih desetletjih opažamo jasen trend rasti zimskih temperatur,« poudarja Velkavrh. »Zato se sneg ob božiču težje obdrži, tudi če pade nekaj dni prej.«

Bel Božič bo tudi v prihodnje redek

Če povzamemo podatke zadnjih 75 let, lahko rečemo, da so bili res snežni božiči na vzhodu Slovenije redki, najbolj izstopajoče leto pa ostaja 1994. Zime iz otroških spominov, ko je bil sneg za božič nekaj samoumevnega, so bile bolj izjema kot pravilo – danes pa so predvsem del nostalgije.

»Bel božič ni nemogoč, a postaja vse manj verjeten,« še zaključuje meteorolog. »V prihodnje bo v nižinah vzhodne Slovenije bolj izjema kot pravilo.«