Civilna iniciativa je na izredno sejo občinskega sveta prinesla 520 podpisov Žetalčanov, volilnih upravičencev, ki se z gradnjo vetrnih elektrarn na Maclju ne strinjajo. Občinski svetniki so medtem na seji dvignili roke za mnenje k državnemu prostorskemu načrtu. Občina se v mnenju do projekta ni opredelila, ali ga podpira ali ne, predlagala je omilitvene ukrepe ter izplačilo odškodnin, če bo do postavitve vetrnic prišlo. Župan Anton Butolen ne izključuje dopolnitve že sprejetega mnenja.

V 2. slovenski nogometni ligi so se dravaši v 21. krogu odpravili na gostovanje v Grosuplje.

V A ženski rokometni ligi so igralke ŽRK Ptuj v končnici za razvrstitev od 5. do 7. mesta gostile zasedbo iz Izole.

Število dijakov s posebnimi potrebami, ki opravljajo splošno maturo, se je v zadnjih letih vidno povečalo. Pred šestimi leti je bilo med njimi 309 kandidatov, lani pa že 531, kar predstavlja približno 70-odstotno povečanje. Večina teh dijakov ima odločbe o usmeritvi, nekateri pa so za prilagoditve zaprosili zaradi bolezni ali trajnih poškodb, ki so jih doživeli med šolskim letom.

Občina Destrnik je prestala prvo sito pri ocenjevalcih za pridobitev evropskih sredstev. Pridobili naj bi 60.000 evrov, ki jih bodo vložili v avdio-video opremljanje viničarije.

Območna izpostava Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Ormoža je v sodelovanju s Kulturnim društvom Podgorci uspešno izpeljala še eno območno srečanje, tokrat otroških folklornih skupin.

V okviru evropskega projekta Utrip evropske literature je tudi na Ptuju tekel pogovor s švedsko pisateljico Amando Svensson, avtorico romana Sistem, tako veličasten, da zaslepi, s katero se je v švedščini pogovarjala Ptujčanka Iva Klemenčič, v slovenski jezik pa prevajala Mita Gustinčič Pahor.

Turistično društvo Cirkulane je uspešno izvedlo volilni občni zbor. Po skoraj treh desetletjih vodenja društva je predsedniško mesto zapustil Zvonko Bratušek, ki je v društvu pustil neizbrisen pečat. Novi predsednik je Aleš Celcar.

Po desetletju, odkar so s stavbe Upravne enote na Ptuju začeli odpadati omet, okrasni ornamenti in strešniki, je letos država pristopila k sanaciji pročelja. Dela so v teku, te dni pa je prišla še novica, da bodo uredili tudi fasado na zadnji strani objekta in zamenjali okna.

V Sloveniji se priba, ena izmed najbolj ogroženih travniških ptic, srečuje s hitrim upadanjem populacije. V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je bil zato sprejet ukrep Varstvo gnezd pribe (VGP), ki spada v enoletne Sheme za podnebje in okolje.

Ta vikend je na spletnih omrežjih javnost pretresel posnetek z ulic Ptuja, na katerem skupina mladoletnikov pretepa fanta. Medtem ko mora klečati na tleh, ga izmenično klofutajo, brcajo, zmerjajo, ponižujejo ...

Občine Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ormož so tudi letos stopile skupaj in izvedle veliko čistilno akcijo okolja Očistimo destinacijo Jeruzalem Ormož. Akcije se je v vseh treh občinah udeležilo več kot 700 prostovoljcev.

Kaj bi si zaželeli, če bi vas obiskala zlata ribica, so vprašali člani KUD Majšperk med predstavo humorja in glasbe, katere rdeča nit je bila zlata ribica in izpolnjevanje želja.

Judo / Danhro Cup v Mariboru

Lani prvič so se hajdinski osnovnošolci preizkusili v muzikalu Barbie, ki je dosegel odlične odzive. Prav to je bil razlog, da so se takšnega projekta lotili tudi letos in pripravili izjemen pevsko-plesni spektakel Mammamia. Ponovno so dokazali, da premorejo veliko talentov.

Med načrtovanimi naložbami v šport je v Ormožu predvidena tudi obnova objekta v priljubljeni ormoški Mestni grabi.

Prerez letnika 2024 je pred dnevi izvedlo tudi Društvo sadjarjev in vinogradnikov Majšperk. Na splošno se je izkazalo, da četudi je letnik težaven za kletarjenje, so vinogradniki, vinarji, kletarji pridelali dobra vina. »Imamo harmonična vina z dovolj svežine. Vinarji so naredili veliko delo v kleteh,« je dejal predsednik ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek.

Mestna občina (MO) Ptuj je po 18 letih zvišala prispevek, ki ga staršem namenja ob rojstvu ali posvojitvi otroka. Do sedaj je bila nagrada 150 evrov, po novem bo 50 evrov višja, torej 200 evrov. Novost je tudi, da slovensko državljanstvo več ne bo pogoj za pridobitev nagrade oziroma pomoči.

V zadnjem času lahko beremo o tem, da se nekateri slovenski kinematografi izogibajo predvajanju slovenskih filmov. Vzrok temu je, da je Slovenija sprejela zakon na podlagi evropske direktive, ki jo je po prepričanju kinematografov tolmačila napačno, kar ima za posledico, da bi kinematografi morali isto stvar plačevati dvakrat.