ČG

Pri striženju je ključno, da ovca sedi, strižec pa mora biti dovolj močan, da jo obvlada. Kokol je ovco umirjeno posedel na travo in se striženja lotil sproščeno, a natančno. V približno treh minutah je ovco ostrigel in obrezal parklje.

Najprej je bilo striženje žensko delo

Nekoč je bilo striženje predvsem delo žensk. Preden so ovce ostrigle, so jih najprej oprale in počesale, nato pa je striženje trajalo ves teden. Z razvojem industrije in milijonskimi čredami, na primer na Novi Zelandiji se pase več kot 30 milijonov ovc, je to postalo moško opravilo, treba pa je striči čim hitreje. Tako so nastala tudi tekmovanja. Pred stoletjem so ovčerejci uporabljali ročne škarje, zato je bilo to izjemno naporno in fizično zahtevno delo. Danes v Sloveniji še vedno poteka tekmovanje v striženju z ročnimi škarjami, kjer za eno ovco potrebujejo približno šest minut.

Jernej Kokol se je s striženjem ovac začel ukvarjati zaradi potreb na domači kmetiji, kjer redi 18 ovc jezersko-solčavske pasme. Sčasoma je odprl tudi svoje podjetje in se profesionalno posvetil striženju. Pojasnjuje, da je ovce treba ostriči enkrat letno, med marcem in junijem.

Jernejev mentor Avstralec Ron Metz

Povpraševanja je dovolj, saj vse več rejcev išče strokovno pomoč. »Imel sem odličnega mentorja – Rona Metza iz Amerike, ki se je s svojo ženo priselil v Slovenijo. On me je uvedel v to področje,« pove Jernej. Striže po t. i. Bowenovi tehniki, ki sta jo razvila novozelandska brata Bowen. Gre za standardizirano metodo striženja, pri kateri ostane volna v enem kosu, obenem pa je postopek prijazen do živali in zmanjšuje možnost poškodb, kot so ureznine. Zaradi družinskih obveznosti se danes tekmovanj ne udeležuje več, prav tako tudi manj striže. A ostaja zvest svojim načelom: »Striženje ni tekmovanje v hitrosti. Bistvo je, da žival ostrižemo na human način, da se pred poletno vročino znebi odvečne volne.« Volno odkupuje podjetje iz Selnice ob Dravi, ki jo predeluje. Obračunska cena znaša od 0,50 do 1 evro na kilogram, odvisno od kakovosti in sortiranja.

Ivan Hemetek, predsednik Društva rejcev drobnice Haloze, je ob tem pojasnil, da je treba volno nujno shranjevati v papirnate vreče. Zelo uporabna je kot zastirka na vrtu ali pri izdelavi visokih gred. »Volna je naravni izolacijski material – v Italiji iz nje že izdelujejo izolacijske plošče,« je dodal.

Več v Štajerskem tedniku