Cunkovci kažejo pot uspešnega sobivanja
ZUDV Dornava si že vrsto let prizadeva za večjo vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju ter oseb s pridobljenimi možganskimi poškodbami v vsakdanje življenje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Pomemben korak v tej smeri so naredili pred tremi leti, ko so v Cunkovcih v Gorišnici odkupili dve stanovanjski hiši, v katerih danes bivajo odrasli, ki ne zmorejo povsem samostojnega življenja.
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava ima danes že 17 stanovanjskih enot, v katerih živi 94 uporabnikov od skupno približno 460. Izkušnje z lokalnimi skupnostmi so različne; ponekod jih sprejemajo odprto, drugje se še vedno srečujejo s pomisleki ali celo odporom.
Začetki v naselju Cunkovci so bili sprva nekoliko zadržani, saj ljudje niso vedeli, kdo prihaja v njihovo skupnost. Simona Lacko, strokovna vodja v ZUDV Dornava, je poudarila, da se je večina lokalnih prebivalcev sčasoma odzvala pozitivno. »Sodelovanje z lokalno skupnostjo v Cunkovcih ocenjujemo kot zelo dobro. Vzpostavili so se pristni odnosi s sosedi, stanovalci se z njimi družijo in si medsebojno pomagajo,« je dodala.
Strahovi in predsodki so po njenih besedah največkrat posledica nepoznavanja in pomanjkanja izkušenj. »Vsak posameznik ima pravico izbrati, kje, kako in s kom bo živel, in te pravice mu ne sme nihče omejevati. Ključno je spodbujanje razumevanja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja v družbi,« je pojasnila Lackova.
Kljub izzivom v zavodu ugotavljajo, da je primerov dobrih praks več kot negativnih. »Družba sicer še ni povsem vključujoča, zato ostaja ozaveščanje javnosti ena naših pomembnih nalog. Osebe s posebnimi potrebami imajo pravico do enakovrednega vključevanja v skupnost,« je dodala.
Lackova opozarja na potrebo po stabilnem financiranju
Stanovanjske skupine sicer v Sloveniji niso novost, saj takšna oblika bivanja obstaja že več kot tri desetletja. V ZUDV Dornava so poudarili, da gre za preverjen in učinkovit model, ki ga želijo razvijati tudi v prihodnje. Ob tem pa je Lackova opozorila: »Za nadaljnji razvoj bo treba zagotoviti dodatne kapacitete, stabilno financiranje in ustrezno strokovno podporo. Ključno je, da posamezniki, ki preidejo iz institucionalnega okolja v skupnost, ohranijo enakovredno raven podpore,« je zaključila.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
