MP

Kar se tiče mraza, je najbolje, če že pred njimi poškropimo in zalijemo vse rastline s pripravkom, ki vsebuje morske alge.  Če pa kljub temu opazimo poškodbe, na krompirju so bile, gremo tudi takoj po nastanku poškodb z istim pripravkom še enkrat. Šele približno po petih dnevih pa poškropimo vse rastline še s pripravki, ki vsebujejo aminokisline.

Namesto alg in aminokislin lahko uporabljamo domače pripravke. Proti mrazu se vedno borimo s pripravkom iz baldrijana, ki prav zdaj cveti. Naberemo nadzemne dele in iz njih preprosto skuhamo močan čaj. Z njim zalivamo zemljo okoli rastlin, tudi posejane gredice, kjer seme še ne kali. Poškropimo, zalijemo pa tudi po rastlinah, ki že rastejo.

Poškodbe zdravimo s pripravkom iz vseh delov regrata. Ko pa se otopli in opazimo rast poškodovanih rastlin, pa rastline zalivamo s pripravkom iz kopriv in gabeza. Čeprav sem recepte že večkrat objavila, pa nekaj receptov še v nadaljevanju tega članka.

MP

Nekaj receptov, ki pridejo prav

Iz regrata lahko naredimo prevrelko ali pa, najenostavneje čaj. Za prevrelko namakamo 2 kg listov in cvetov (svežih ali suhih) v 10 l vode. Uporabimo pa razredčeno tekočino 1 : 5. Čaj pa naredimo povsem enostavno. Dobro pest rastlinskih delov prelijemo z 1 l vrele vode. Pustimo stati do 15 minut. Odcedimo, ohladimo in takoj uporabimo.

Tudi iz ognjiča je najenostavnejše pripraviti čaj, lahko pa si za večkratno uporabo naredimo tudi prevrelko. Uporabimo 1 kg cvetov in rastlin na 10 l vode in prav tako redčimo potem v razmerju 1 : 5.

Pripravek iz baldrijana naredimo podobno. Lahko skuhamo močnejši čaj. Lahko pa naredimo koncentrat. Cvetove in listje drobno sesekljamo in prekrijemo z vodo le toliko, da je vsa masa prekrita. Premešamo in pustimo stati 2–3 ure. Odcedimo in uporabljamo po kapljicah. 1–2 žlici damo v 1 l tople vode. Mešamo vsaj nekaj minut in takoj uporabimo. Koncentrat pa lahko hranimo nekaj časa v popolni temi in na hladnem. S tem pripravkom lahko razkužujemo tudi seme.

Pripravek iz kopriv je verjetno najbolj znan. Trenutno so prav najmočnejše. Morda je smiselno, da si jih zdaj tudi naberemo in posušimo. Potrebujemo 1 kg svežih listov ali 200 g posušenih delov. Vse skupaj prelijemo z 10 l vode. Lahko naredimo prevrelko ali pa namakamo samo čez noč, bolje pa 24 ur. Redčimo 1 : 10, koprive, namočene čez noč, pa ne redčimo.

Do sedaj na vrtu niso bili potrebni insekticidi, a zdaj, ko bo topleje, bodo. Insekticide naredimo lahko iz pelina (čaj), rabarbare (pripravek), kapucink, gozdne praproti in vratiča.

Kapucinke poznamo kot okrasne rastline, cela je tudi užitna, zdaj pa lahko vidimo, da so pripravne tudi v boju s škodljivci. Prav gotovo jih sadimo ob rastline, kjer pričakujemo težave s talnimi škodljivci, saj jih uspešno odganjajo. Pripravek – vroč izvleček pa uniči koloradskega in druge hrošče (bolhač), gosenice in uši. Torej škodljivce, ki nam letos delajo največ težav. Sveže poganjke in cvetove prekrijemo z vrelo vodo toliko, da zaplavajo. Pustimo stati 10–20 minut, maso stisnemo in precedimo. Uporabimo nerazredčeno, lahko pa pripravek tudi shranimo in ga uporabimo trikrat zapored v kratkem presledku.

Praprot, orlova in gozdna, je zelo koristna rastlina. Kot zastirka preganja polže, iz nje pa lahko naredimo čaj, ki ga uporabljamo celo razredčenega (1 : 3), brozgo, kjer namočimo 300 g listov v 10 l vode in uporabljamo nerazredčeno, prevrelke, kjer 300 g listov namakamo v 10 l vode do popolnega razpada organske mase. V tem primeru ne redčimo. Deluje proti pršicam, ki jih pričakujem zdaj veliko, gosenicam, ušem, pa tudi rjam. Če shranite posušene liste za pomlad, si lahko s čajem pomagate tudi proti pozebam.

Vratič je divja rastlina, ki jo najdemo tam, kjer je človek premaknil naravno zemljino. Ima izredno močno učinkovino, ki deluje kot insekticid. Že nekdaj so čaj uporabljali za preganjanje glist otrok, če niso bili natančni, so le-ti tudi umirali. Kot insekticid ga uporabljamo v obliki brozge, prevrelke ali čaja. Najmočnejši je, če porežemo (lahko tudi posušimo) ravnokar cvetoče rastline. Za prevrelko namakamo 300–500 g sveže zeli ali 30 g posušenih rastlinskih delov v 10 l vode in potem redčimo 1 : 3. Enaki recept uporabimo, če delamo brozgo. Čaj pa naredimo po zgornjem receptu, dodamo lahko malo soli.

Preostane še pripravek iz rabarbare, ki ga naredimo iz listov, peclje še vedno lahko uporabite zase. Naredimo brozgo, kjer namakamo 1 kg listov v 5 litrih vode 24–48 ur. Dobro bi bilo potem vodo še zavreti. Pripravka ne redčimo, uporabimo ga takoj.

Bojim pa se, da boste zdaj morali uporabiti še pripravke, ki delujejo fungicidno, za recepte je zmanjkalo prostora. Priporočam pa uporabo rmanovega čaja, pa tudi čaja kamilic, njivske preslice, materine dušice, drobnjaka …

Seveda pa je treba domače pripravke uporabljati pravilno. Predvsem večine pripravkov ne moremo pripravljati vnaprej, izjema so samo prevrelke in koncentrati. Ne uporabljamo jih, ko so temperature pod 10 oC in nad 30 oC, saj ne delujejo. Prav tako jih ni smiselno uporabljati na soncu, torej počakamo, da zaide.