28. fašenk v Cirkovcah: Bučno rajanje se je sklenilo z zadnjim kurentovim zvenom
V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno.
V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno.
Na pustni ponedeljek je v Dornavi potekal že tradicionalni fašenk po „dornafsko“. V znamenju pustnih norčij je nastopilo veliko število skupinskih mask od doma in drugod. Kot se za Dornavo spodobi, pa je bilo na vsakem koraku moč srečati cigana.
Pokači iz Tržca so zavihteli biče in naznanili začetek 25. fašenka v Vidmu. Letošnjega se je udeležilo 40 skupin oziroma več kot 1.300 maškar iz Slovenije in tudi sosednje Hrvaške ter Srbije.
Vrhunec pustnih norčij se je na pustni torek zgodil tudi v mestu Ormož. Piko na i je tradicionalni pustni povorki oz. ormoškemu fašenku, v katerem je sodelovalo kar 500 mask, dalo še lepo sončno vreme in tako v mesto zvabilo številne obiskovalce.
V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: Ludi, pujte hco, lušno bo. In tako je tudi bilo. Luštno.
V Qlandii je na ogled razstava o Kurentovanju v arhivskih virih, iz različnih arhivskih zbirk, na katero je povabila Zveza društev kurentov v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj. Temelji na osnovi razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj iz leta 2011, na kateri so zgodovino ptujske pustne prireditve prav tako predstavili pod naslovom Ko zavlada Ptuju kurent.
Andraški svetniki so decembra lani spremenili pravilnik o delovanju in financiranju društev, da bi bilo to bolj transparentno in bi denar dejansko prejela tista društva, ki delajo pošteno ter v dobro občanov in občine.
V preteklosti smo že pisali o pobudah nekaterih svetnikov, da bi bili objavljeni celotni posnetki občinskih sej in ne zgolj delni, skrajšani ter zmontirani posnetki, kot je praksa že dolgo. V lanskem letu je celo večina svetnikov izglasovala amandma k proračunu za 2020, s katerim so med drugim zagotovili dodatnih 3.000 evrov za snemanje občinskih sej v živo.
Na Koroškem se je zaključila rekordna licitacija vrednejšega lesa. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz snežniških gozdov, dobrih 29.160 evrov. Visoke cene so dosegle tudi druge drevesne vrste. Skupno se je na licitacijo obrnilo kar okoli dva milijona evrov. Več kot polovica lesa gre v tujino, največji kupec je s Kitajske.