Po natančno 80 dneh premora se na sceno vračajo slovenski nogometni prvoligaši. Po dolgi pavzi pa jih čaka peklenski ritem, kakršnega poznajo le še Angleži – v 14 dneh bodo odigrali kar pet krogov. Kidričani se bodo na uvodu v gosteh pomerili s tekmeci iz zgornjega dela lestvice – Celjani.
Škarje in šivanke so v teh mesecih obvezni pripomočki v Vrtcu Ptuj, ki se pripravlja na jubilejno kurentovanje in na jubilejno 10. otroško povorko, ki bo tradicionalno dan pred pustnim torkom.
V hotelu Mitra so 15. februarja odprli likovno razstavo ptujske slikarke Anamarije Toš z naslovom Kurent iz sonca. To je že umetničina štirinajsta razstava. Obiskovalca tokrat vabi k uživanju e(ste)tike božanskega lika, ki se poslavlja od zime in v deželo kliče pomlad.
Šestdeseti jubilej Kurentovanja na Ptuju spremlja več priložnostnih razstav. Med njimi je tudi pregledna razstava 60 let Kurentovanja na Ptuju, ki je na ogled v Salonu umetnosti.
V nedeljo pozno zvečer je pri Petkovih v Mezgovcih ob Pesnici 39c zapel rdeči petelin. »Bil sem v postelji, slišal sem pokanje. Pa sem si mislil, da je to zagotovo slišati maškare, ki so se vrnile s kakšnega pustovanja. Kje bi si sploh predstavljal, da so od ognja pokale salonitke na naši uti pri garaži,« je z zaskrbljenim izrazom na obrazu povedal Anton (Tona) Petek. Slišal je tudi pasji lajež, a ker se hišna čuvajka oglaša pogosto, tudi temu ni namenjal posebne pozornosti.
Še zadnje granitne kocke, s katerimi je bila tlakovana pot proti kidričevski tovarni, bodo kmalu postale zgodovina. Da bo cesta lepa in gladka, bodo čeznje potegnili črno asfaltno prevleko.
Polnilnica na Muzejskem trgu je bila porušena pred nekaj dnevi. Na tem mestu bo predvidoma urejen lapidarij za del arheološkega gradiva. Kot je pojasnil direktor pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož Aleksander Lorenčič, projekt zaščitne konstrukcije na Muzejskem trgu pripravlja Mestna občina Ptuj, muzej pa bo poskrbel za restavriranje eksponatov, ki bodo razstavljeni.
Biti kurent za številne pomeni izjemno poslanstvo odganjanja zime in zla, obenem pa pomemben prispevek k ohranjanju tradicije in kulture. Oblečeni v ovčjo kožo, z zvonci okrog pasu, masko na glavi, gamašah na nogah in ježevkah v rokah kurenti predstavljajo edinstven in neponovljiv pustni lik s ptujskega. Vse jih druži velika mera entuzijazma, ki ga pogosto prenašajo iz roda v rod. V enem izmed ptujskih društev sta združena najstarejši kurent, ki je star 82 let, in najmlajši, star šele 10 mesecev.
Pred vrati so enotedenske počitnice, mnogi starši pa v dilemi, kako naj ta prosti čas popestrijo svojim otrokom. Kar nekaj povsem brezplačnih in zanimivih vsebin za otroke in mlade tudi tokrat ponujajo v ormoškem Grajskem centru za družine in Mladinskem centru.
(Opravičljiv) razlog za izostanke v šolskih klopeh v teh dneh niso le bolezni, temveč tudi pustne obveznosti, vsaj tako so dejali zbrani koranti pred Šolskim centrom na Ptuju.
