Futsalerji Tomaža Šic bar so se vrnili v 1. slovensko futsal ligo in že v 1. krogu gostovali pri aktualnih državnih prvakih, ekipi Dobovca. Slednjo lahko poimenujemo kar slovenska reprezentanca v malem in je tudi v letošnji sezoni glavni favorit za osvojitev nove državne lovorike.
Na Starklovem ribniku je 6. septembra že tretjič zapored potekalo srečanje ljubiteljev dobrega starega rocka in bluesa, glasbenikov in prijateljev.
Na 52. Mosu na celjskem sejmišču so danes podelili cehe in sejemska priznanja. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je zlati ceh podelila podjetju Kronoterm za novo toplotno črpalko, srebrnega podjetniku Danielu Gajštu za razstavljene lesene stopnice, bronastega pa podjetju Savne Cafuta Ptuj za kombinirano savno.
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu se je tudi letos po izboru komisije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti uvrstila v izbor 11 slovenskih šol, ki se bodo potegovale za naziv kulturna šola leta 2019.
V prvem nadstropju ptujskega gradu so odprli prenovljeni prostor z insignijami ptujskega mestnega sodnika. »Razstava insignij ptujskega mestnega sodnika je izjemen pričevalec ptujske zgodovine, na drugi strani unikum glede na njihovo ohranjenost v evropskem prostoru,« je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič.
Prva sobota v septembru je v Skupini Talum že več kot dve desetletji rezervirana za Talumov dan za zdravje. Kljub slabši vremenski napovedi se je tudi letos kar 156 sodelavk in sodelavcev Taluma zbralo pred restavracijo Pan v Kidričevem, ki je bila začetna destinacija vseh športnih aktivnosti.
V torek, 10. septembra, je v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor svojo kri že stotič daroval Davorin Jurgec iz Mihovc pri Veliki Nedelji. S tem je postal 180. in hkrati najmlajši vitez krvodajalstva na Centru za transfuzijsko medicino.
Nevestni vozniki s svojimi napačno parkiranimi vozili na ploščadi izpred garaž gasilskega doma Ormož ovirajo intervencijsko pot gasilcem. Posledice so lahko hude, ko zapoje rdeči petelin …
Največ labodov v Sloveniji srečamo na reki Dravi, to pa ne samo zaradi dve velikih akumulacij, temveč tudi nekaj manjših na mariborskem območju. Te akumulacije so za labode primerne, ker gre za mirno, več ali manj stoječo vodo, kjer najdejo svoj mir in dovolj hrane. Ti prostori jim omogočajo varno bivanje, ljudje jih ponekod tudi hranijo, zato se tudi zadržujejo na določenih mestih. Če hrane ni, se bodo preselili na druga območja; labodi so namreč mobilne ptice, četudi so veliki, zelo dobro letijo in si hrano lahko poiščejo kje drugje, če jim na katerem mestu nekaj ne ustreza.
