A. P.

Slovenski prašičerejci že več mesecev opozarjajo na katastrofalne odkupne cene svinjine. Trenutno je bolje imeti prazen hlev kot pa ustvarjati izgubo, stanje komentirajo prašičerejci. »Za pitanca, ki ima okrog 100 kg klavne teže, dobiš približno 150 evrov. Če odojek stane 90 evrov, pitanec pa poje za vsaj 70 evrov krme, ob predpostavki, da imaš krmo doma, potem si že 20 evrov v minusu. Kje so še vse ostale zahteve glede kastracije, morebitni pogini ...« je hiter izračun pripravil prašičerejec Darko Matjašič z Gibine.

Samooskrba skromna, prašiči pa ostajajo v hlevih

Svetovalec za prašičerejo na ptujskem kmetijskem zavodu Peter Pribožič je trenutno stanje opisal kot nenormalno. »Cenovno razmerje prodajnih cen prašičev konec leta 2025 in v začetku leta 2026 uničuje domačo rejo prašičev.« Dodatno rejce pesti še nezmožnost prodaje prašičev v optimalnem času. To pomeni, da prašiči prerastejo zahtevano klavno težo, kar pomeni nižji delež mesa in še nižjo odkupno ceno.

»Torej za ceno mesa za potrošnika niso vzrok rejci prašičev, ampak drugi v prehranski verigi, ki v taki situaciji še izkoriščajo tržne možnosti z uvozom cenenega mesa iz tujine.«

Kmetijstvo

Kmetje zaradi pritiska davčne uprave razmišljajo o ukinitvi avtomatov

Zato je tudi odgovor predsednika vlade Roberta Goloba o »krivcih« za podražitev hrane izjemno pavšalen. Pred časom je namreč dejal, da so za višje cene hrane, še posebej mesa, odgovorni vsi v verigi. Odmik od površinskega razumevanja pa razkrije, da so najvišji dvig cen beležili govedorejci (+ 26 odstotkov), rejci jagnjet (+ 6 odstotkov), medtem ko so se cene prašičev znižale za sedem odstotkov, razkriva poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije. V Farmah Ihan pravijo, da je padec povprečnih borznih cen primerjalno 2024–2025 celo 10-odstoten. Nasprotno so se drobnoprodajne cene po podatkih statističnega urada zvišale za 10 odstotkov.

Nižje odkupne cene so odgovor na višje stroške dela

Več v Štajerskem tedniku