Dandanes smo od električne energije odvisni tako močno kot nikoli prej in mnogo lažje je našteti stvari, ki ne potrebujejo elektrike za delovanje, kot odgovoriti na vprašanje, kaj vse za svoje delovanje potrebuje električni tok. Posledično si je težko predstavljati življenje brez elektrike že za uro ali dve, kaj šele več dni zapored. Pa vendar so mnogi, tudi na območju Haloz in Pohorja, v pozdravu zime januarja letos izkusili svojo nemoč, ko električne energije ni bilo, tudi več dni.

Nizka stopnja brezposelnosti v regiji in manj podeljenih denarnih socialnih pomoči se na socialni sliki, vsaj sodeč po izkušnjah sodelavcev Karitas, ne pozna veliko. Draginja namreč k iskanju pomoči prisili tudi posameznike, ki so doslej zmogli sami. Prosilcev na Ptujskem ni nič manj, se pa spreminja njihova struktura: prevladujejo družine z več otroki, v katerih so starši sicer zaposleni, a so prejemki prenizki za vse izdatke.

Država je lani za vsa koncesijska območja, razen ptujsko-ormoškega, podelila 10-letne koncesije za vzdrževanje državnih cest. Za koncesijo za vzdrževanje blizu 300 kilometrov državnih cest na ptujsko-ormoškem območju sta se potegovala dva ponudnika: dosedanji vzdrževalec Cestno podjetje Ptuj (CPP) in Javne službe Ptuj v partnerstvu s Komunalo Slovenske gorice in podjetjem Hermes GP (konzorcij).

Dornavski cigani so etnografski pustni lik z več kot 60-letno tradicijo. So zabavni, igrivi, nasmejani in pretkani, skratka veseljaki, ki jim ni para. Ko so praznovali zlati jubilej, 50-letnico delovanja skupine, so se poti razšle in tako so se več kot desetletje na karnevalih predstavljali pod dvema imenoma: Cigani Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava in Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava.

Koncesije za gradnjo domov upokojencev so pred dvema letoma veljale za vroče žemljice. Občine so si v sodelovanju z zasebniki silovito prizadevale ujeti zadnji vlak z državnimi koncesijami, da bi v svojem okolju lahko gradile domove upokojencev. A kot so bile »koncesijske« žemljice v začetku vroče, so v tem trenutku že suhe in trde, takšne, da bi iz njih lahko naredili drobtine.

Po dvajsetih letih se je menjalo vodstvo PGD Cirkulane. Gasilci in gasilke so funkciji predsednika zaupali Kristijanu Kokotu, poveljnika pa Petru Kelcu. Oba sta sicer že vrsto let aktivna gasilca. V prihodnje si bosta prizadevala predvsem za čim boljšo usposobljenost gasilcev in izgradnjo novega gasilskega doma.

Nogometaši Aluminija so v četrtek odpotovali na štiridnevne priprave v Istro, kjer bodo odigrali naslednji pripravljalni tekmi, ob tem pa je eden od glavnih ciljev tudi krepitev moštvenega duha.

Bloudkova plaketa je prišla v prave roke, v roke Vladimirja Sitarja, ki je že skorajda petdeset let vpet v borilne športe. Pisalo se je namreč leto 1975, ko je med prvimi začel na Ptuju trenirat budokai, nato je kot aktiven tekmovalec osvajal medalje v kikboksu, leta 1982 je v Hamburgu postal evropski prvak, med drugim je bil sedemkrat tudi državni prvak Jugoslavije.   Po končani karieri je nadaljeval uspešno športno pot v vlogi trenerja, v različnih vlogah je deloval ter še deluje v Kickboxing zvezi Slovenije. Leta 2002 je diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani in postal prvi profesor športne vzgoje v Sloveniji s specialno smerjo borilne veščine – kikboks. Vladimir Sitar je nosilec naziva mojster borilnih veščin črni pas, 7. dan, je tudi avtor dveh strokovnih knjig o kikboksu.   V zadnjih letih je vložil veliko truda, da je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) leta 2021 v Tokiu priznal WAKO organizacijo in kikboks kot olimpijski šport. S tem je bil postavljen temelj za možnost uvrstitve kikboksa v program olimpijskih iger.