Slovenske avtoceste so stare, od skupno okoli 625 kilometrov, kolikor jih trenutno premoremo, jih je več kot polovica starih več kot 20 let. Zato jih je treba vzdrževati, tukaj pa se velikokrat zaplete. Gradbeniki za izgradnjo nekaj kilometrov avtoceste namreč potrebujejo več mesecev, pa še to po navadi ni dovolj in jim odgovorni rok še malce »podaljšajo«. Medtem se na cestah gosti promet, jezni in nemočni kupci vinjet pa čakajo v kolonah.

Zadnjo junijsko soboto in prvo julijsko nedeljo so bili v naši državi v katoliške duhovnike posvečeni štirje novomašniki: Gregor Markelc, Matjaž Venta, Luka Jesenko in Mel Kovic. Dva med njimi prihajata iz koprske škofije, eden iz ljubljanske nadškofije in eden iz redovne skupnosti salezijancev, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.

Naselje Žabjak je med tistimi deli občine, ki so jih v zadnjih letih najbolj intenzivno dograjevali in poseljevali. Urejanje komunalne infrastrukture pa temu ne sledi, saj ni ne pločnikov ne ustreznih križišč, ne prehodov za pešce.

Kot kaže, se bo zgodil trenutek, na katerega v Spodnjem Podravju čakamo dve desetletji. Če na DARSovo izbiro gradbinca ne bo pritožbe, bi že kmalu v občinah Markovci, Gorišnica in Ormož na trasi nove glavne ceste lahko zahrumeli gradbeni stroji.

Kljub temu da je SDH, ki je 100-odstotni lastnik Mariborske livarne Maribor (MLM) in hkrati največji upnik družbe, skupaj s preostalima upnikoma Gorenjsko banko in SID banko odobril kratkoročni moratorij na odplačilo posojil MLM, je šlo v ponedeljek okoli 50 zaposlenih na čakanje.

Uprava za zaščito in reševanje je po slabem mesecu od obilnih nalivov, vetra in toče le izdala sklep o začetku ocenjevanje škode, ki je posledica neurij med tretjim in sedmim junijem. Izpolnjen je bil namreč pogoj za začetek ocenjevanja škode, ki pravi, da mora predhodna ocena škode presegati 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2024, to pomeni 42 milijonov evrov.

Dejana Zavca smo v minulem kratkoročnem obdobju srečevali na spolzkem političnem parketu, kar pa zanj ni bil „domači teren“, še zdaleč ne, prej bi lahko rekli, da je bil „na najzahtevnejšem in najbolj neprijaznem tujem terenu“. Po zaključeni politični epizodi ga je zato toliko lepše srečevati v novi-stari vlogi, ki mu je najbližja – v športu.

Na stadionu Poljane v Mariboru je v soboto potekalo balkansko prvenstvo za atlete do 18. leta starosti. V pravih poletnih vremenskih razmerah je skupno nastopilo 362 mladih atletov in atletinj iz 20 držav. Najštevilčnejša je bila domača zasedba, ki se je na koncu znašla tudi na vrhu seznama najuspešnejših držav: mladi Slovenci so namreč osvojili 13 odličij, od tega kar sedem zlatih, dve srebrni in štiri bronasta.

Z zelenjavo smo bili Slovenci lani le 33 % samooskrbni. Delež skozi leta niha, vseskozi pa je krepko pod 50 %, ob tem pa se že leta ponavlja mantra, kako bi lahko bilo npr. Podravje zelenjavni vrt Slovenije. Slednje zato, ker z nekaj desetarskimi njivami ni mogoče konkurirati kmetom ali podjetjem, ki poljščine pridelujejo na prostranih poljih sosednjih držav. Zadružna zveza Slovenije pa je nedavno puščico krivde za (po njihovo) kritično stanje slovenskega zelenjadarstva uperila v trgovce, češ da postavljajo prenizke odkupne cene in naročajo premajhne količine domače zelenjave. Pri enem od trgovcev so (neuradno) odgovorili, da so nad izjavo oz. potezo zadružnikov presenečeni, obenem pa opozorili, da si morajo tudi zadruge pripisati del krivde.

»Glede na analize NPZ smo ugotovili, da so imeli učenci pri matematiki precejšnje težave z osnovnimi računskimi operacijami. Pri slovenščini so bile najslabše rešene naloge branja z razumevanjem. Najbolj izstopajo težave pri podajanju lastnega mnenja in argumentiranju. Vsem tem vsebinam bomo morali dati v prihodnje več pozornosti,« je povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Te ugotovitve se skladajo z rezultati NPZ na nacionalnem nivoju, ki jih je v teh dneh objavil Državni izpitni center. Podatki kažejo, da so bili šestošolci v šolskem letu 2023/24 najslabši pri slovenščini, devetošolci pa pri matematiki.

Pod okriljem Občine Kidričevo je zadnji konec tedna v juniju vrata odprl športno-rekreacijski center Green Lake ob gramoznici Pleterje.

Po dveh letih je ptujska bolnišnica s prejšnjim tednom ponovno dobila direktorja s polnimi pooblastili. Vodenje je prevzela Anica Užmah, ki je en mandat že bila na čelu tega zavoda: „Na ponovno pot z bolnišnico Ptuj sem stopila z veseljem in s ponosom, pa tudi strahom in zaradi tega čutim še večjo odgovornost.“ Z delom njenega predhodnika ni najbolj zadovoljna, ne finančno, ne drugače: »Žalosti me, da je predhodni vodja želel pridobiti mandat direktorja z obrekovanjem in s širjenjem laži o mojem delovanju, tako na poslovnem kot zasebnem področju. Okostnjakov v omarah ne bom dopustila.«