Ta teden bodo predvidoma odprli nova tobogana v ptujskih termah, sočasno pa so dvignili cene vstopnic. Trenutno celodnevna vstopnica za odrasle v Termah Ptuj stane 18 evrov med delavniki, za otroke 12,6 evra, za upokojence in študente pa 15,3 evra. Med konci tedna so cene vstopnic za odrasle dvignili na 22 evrov.

Od začetka leta je znano, da se želi avstrijsko podjetje Palfinger, ki že ima obrat v Mariboru, širiti, za kar išče novo lokacijo nekje v severovzhodni Sloveniji. Po neuradnih informacijah naj bi investitor za širitev proizvodnje namenil kar sto milijonov evrov, zato se ga je seveda več občin trudilo privabiti v svoj kraj.

Občina Juršinci je edina med občinami, ki jih »pokriva« Komunalno podjetje Ptuj in kjer storitve za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda svojim občanom doslej še niso obračunavali.

Občino Cirkulane je v preteklih dneh ponovno zajelo neurje z močnim deževjem. Poškodovane so številne ceste, predvsem makadamske, sprožilo se je tudi nekaj plazov.

V soboto in nedeljo je na prenovljenem stadionu Kladivarja v Celju potekalo prvenstvo Slovenije za člane in članice, na katerem so nastopili atleti in atletinje iz 36 slovenskih klubov. Med njimi je bil zelo uspešen tudi Atletski klub Ptuj, saj so njegovi predstavniki osvojili pet naslovov državnih prvakov, v soboto Kristjan Čeh, Anej Čurin Prapotnik, Maja Bedrač in Veronika Domjan; slednja je enega dodala še v nedeljo.

Olimpijska bakla je projekt OKS in je pred letošnjimi OI v Parizu drugič na poti (njena zgodba se je začela pisati pred OI v Tokiu). Gre za trimesečno potovanje po Sloveniji in zamejstvu, na katerem širi vrednote olimpizma in povezuje ljudi iz vseh koncev države. »S tem želimo športnikom in športnicam, ki bodo v času iger zastopali barve Slovenije, vliti dodatno moč in motivacijo še pred otvoritveno slovesnostjo,« so zapisali na OKS.

S ponedeljkovim začetkom priprav se je za igralce in strokovno vodstvo Aluminija in Drave začelo zares. Kidričani so prvi trening opravili v dopoldanskem terminu, Ptujčani pa v popoldanskem. „Vesolje se je nekoliko poigralo z vsemi nami,“ je glede žreba v smehu dejal Arsić in nadaljeval v resnejšem tonu: „Žreb je nedvomno zanimiv, saj najprej v Kidričevo prihaja bivši trener s svojo novo ekipo Bistrice, nato pa grem sam s svojo novo ekipo na Ptuj, k moji prejšnji ekipi. Ne glede na vse bodo v vsaki tekmi na voljo tri točke. Jasno je, da je v nogometu v takšnih situacijah včasih treba izklopiti čustva in se osredotočiti na naloge, ki me čakajo kot trenerja Aluminija. Res se veselim izziva v šumi.“

Najštevilčnejše društvo na Vidmu, to je Društvo upokojencev Videm z okrog 300 člani, je nedavno obeležilo 70 let delovanja, medgeneracijskega povezovanja in skrbi za aktivno tretje življenjsko obdobje starostnikov v tej haloški občini. »Želimo si ohraniti število članov, morda še koga prepričati, da se včlani, da spozna, kako prijetno je z nami,« pravi predsednik DU Videm Mirko Rihtarič.

Še pred nekaj meseci so bile čakalne dobe za pregled pri dermatologu v Zdravstvenem domu Ptuj znosne. Zadnje mesece pa je stanje porazno. Z napotnico z oznako redno se na prvi pregled čaka 751 dni oziroma več kot dve leti, trenutno vpisujejo za julij 2026. Bistveno predolgo čakajo tudi otroci, tisti, ki bi morali biti pregledani v dveh tednih, čakajo dobre štiri mesece. Razlog so prevelike potrebe glede na zmožnosti in ogromen priliv bolnikov z drugih koncev države.

Kolone vozil morja ter sonca željnih Evropejcev pred mejnim prehodom Gruškovje so naznanile začetek poletnih počitnic. Prvi zastoji, ki so nastali že 22. junija, so pot na jug podaljšali tudi do 45 minut, a kot pojasnjujejo na PU Maribor, razlog ni bil v slovenski mejni kontroli.

Kmetijske organizacije so že pred časom pozvale kmetijsko ministrstvo k pomoči pridelovalcem pšenice, ki se že drugo leto utapljajo v rdečih številkah zaradi visokih stroškov pridelave, nizkih odkupnih cen, pa tudi skromnejšega pridelka. Kmetijsko ministrstvo naj bi kmetom prisluhnilo in se zavezalo k pomoči v višini do 120 evrov za hektar. To ob 100 evrih izgube na tono pridelane pšenice v letu 2023 (povprečen pridelek je tehtal pet ton na hektar) pomeni pomoč v obsegu 20 odstotkov izgubljenega dohodka.

Letos je bilo po Evropi že precej tornadov, v naši okolici največ v sosednji Italiji, nedavno pa še v Avstriji in na Madžarskem. Segrevanje ozračja in oceanov vpliva tudi na razvoj tornadov. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani pomirja, da so v Evropi tornadi največ druge stopnje, torej precej manj rušilni kot v ZDA. Ampak so – in še jih lahko pričakujemo.