Visoka šola na Ptuju je pri svojem delu aktivna že od leta 2013. Kot edina visokošolska institucija v Sloveniji izvaja visokošolski strokovni program (1. bolonjska stopnja) Bionika v tehniki, diplomanti ob zaključku izobraževanja pridobijo naziv »diplomirani inženir/ka bionike v tehniki«. Bionika je sicer mlada veda, vendar se Visoka šola na Ptuju zaveda, kako pomembno bo vplivala na razvoj prihodnje industrije in pojav novih poklicev v prihodnosti.  

Na Elektro in računalniški šoli Ptuj izvajamo programe treh tehniških področij: elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Učencem lahko ponudimo različne stopnje izobraževanja (3-letne in 4-letne programe ter program PTI oz. »3 + 2«), dobro opremljene učilnice, laboratorije in učilnice praktičnega pouka, mednarodno izmenjavo ter kompetentne delavce šole. Pohvalimo se lahko tudi s prizadevnimi dijakinjami in dijaki. Izobraževalni proces na šoli odlikuje predvsem tesna povezanost teorije s prakso.

Derbi 15. kroga NLB-lige je bil odigran v Ormožu na Hardeku. Rokometaši Jeruzalema so na osmi domači tekmi državnega prvenstva doživeli drugi poraz. Po Celjanih so Ormožane na Hardeku premagali še drugouvrščeni Trebanjci.

Z Nino Jazbec, popotnico, ki je svoje otroštvo preživela v Žetalah, sva se pogovarjali prek spleta. Pogovor je spremljal njen fant Darjo Vuk, po rodu Primorec, s katerim se je pred dvema letoma podala na osemmesečno potovanje od Slovenije do Kirgizistana v srednji Aziji. Tu in tam se je v pogovor vključila psička Čili, ki bo prav gotovo njuna spremljevalka na enem izmed naslednjih potovanj.

Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.

V preteklosti je bilo vodstvo občine Starše deležno raznih kritik na račun podpore občanom. V decembru so kritike dosegle vrhunec, nakar je župan Stanislav Greifoner napovedal, da bodo preračunali in kmalu podali natančne podatke o vsoti, ki jo občina v takih ali drugačni obliki nudi občanom. Cifre so res presenetljive, saj je občina lani preko različnih subvencij občanom »podarila« skoraj celega pol milijona evrov!

Vojaki v ptujskem gradu so oživeli in potrebujejo pomoč obiskovalcev pri oblačenju in opremljanju. Takšno dogodivščino ponujajo nova Epsonova očala, ki jih imajo od prejšnjega tedna naprej v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Z novo pridobitvijo bo možen prav poseben doživljajski obisk gradu in ogled znamenite zbirke orožja.

Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze v tej finančni perspektivi EU razpolaga z okoli milijon evri, ki jih namenja za različne projekte na območju šestih haloških občin in občine Gorišnica; v glavnem gre za projekte s področij vinogradništva, turizma, rekreacije in ekološkega kmetijstva. Med prejemniki sredstev so občine, javni zavodi, šole in zasebniki.

Občina Markovci je pridobila gradbeno dovoljenje za širitev obrtne cone Novi jork – IV. faza. Gre za devet komunalno opremljenih parcel na površini 3,2 ha. Kot je napovedal župan Milan Gabrovec, bodo šli v prodajo takoj, ko bodo zadeve zemljiškoknjižno uredili.

Občina Kidričevo je konec januarja podala vlogo za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo obrtno-poslovne cone v Strnišču. Gre za širitev industrijskega območja v zaledju tovarne Talum in ob bodoči obvoznici. Vrednost projekta ocenjujejo na 4,7 milijona evrov, od tega bi iz državnega proračuna in virov EU pridobili 2,7 milijona evrov.

Mariborski projektivni biro Lineal, ki se poteguje za projektiranje spodnjepodravskega vodovoda, veliko posluje z naročniki iz javne sfere. Iz aplikacije Erar je razvidno, da so Lineal in z njim lastniško povezana podjetja od leta 2003, odkar Erar zajema podatke, z državo, javnimi ustanovami in podjetji ter občinami ustvarili dobrih 51 milijonov evrov prometa.

Vse odkar je komunalna čistilna naprava v Sodincih začela delovati, so se krajani srečevali z raznimi nevšečnostmi, na katere so ves čas opozarjali občino. V vmesnem času so nekatere nepravilnosti že bile sanirane, krajani pa danes še vedno tarnajo zaradi smradu. Na občini so sklenili, da bodo delovanje čistilne naprave izboljšali, a kolebajo med dvema variantama.