Na obrazu lesena maska, ki zaledeni kri v žilah, telo, oblečeno v kožuh, v rokah bič, za ropot poskrbijo zvonci. Ne, niso kurenti, niti pustne šeme. »Mi smo parklji in nas čas je nastopil sedaj,« je dejal vodja krampusov Mihael Kos iz Žetal.

Miklavž, Miklavž … v pričakovanju obiska prvega od decembrskih mož kličejo otroci. In na klice otrok se že več kot 25 let odzivajo v KUD Majšperk, ki iz leta v leto prireja miklavževanje. Belo brado, škofovsko palico, mitro in obleko si že od leta 2.000 skrbno nadene Marko Bezjak. Nadeti si Miklavževo opravo ni lahka naloga, a ne zaradi teže obleke, temveč zaradi simbolike, pomena, ki jo ta predstavlja.