Vinogradniki se že pripravljajo na letošnjo trgatev, ki bo vsaj deset dni bolj zgodnja glede na lansko leto. »Prve trgatve pričakujemo v drugi polovici avgusta. Najprej se bo potrgalo grozdje ranih in zelo ranih sort, kot sta radgonska ranina in solaris, prav tako pa se bo potrgalo grozdje, namenjeno za pridelavo penin,« je povedal Marko Breznik z mariborskega kmetijskega zavoda.

V krajevno skupnost Sela so povezana naselja Barislovci, Sela, Trnovec in Zgornja Pristava oz. okrog 460 prebivalcev v 160 gospodinjstvih. Sredi poletja, ko goduje sv. Ana, praznujejo tudi Selani in Selanke. Letos so obeležili že 27. praznik. Predsednik KS Sela Dejan Tramšek je spomnil na izvedene projekte in tiste v izvajanju, obenem pa pozval krajane k sodelovanju in vključevanju v življenje krajevne skupnosti, kar zagotavlja razvoj kraja.

Po tem, ko podjetju Team-ko iz Žabjaka ni uspelo pridobiti koncesije za gradnjo doma upokojencev v Markovcih, se je pritožilo na upravno sodišče, kjer pa o zadevi po dveh letih še niso odločili.

Po številnih domačih igralcih iz ptujsko-mariborskega bazena so se pri Dravi v naslednjem koraku ozrli preko južne meje, k sosedom iz Varaždina. Od tam prihaja mladi napadalec Noa Vugrinec.

Ime Emir Saitovski v slovenskem klubskem nogometu ni neznano, še najbolj se ga povezuje z Domžalami. Pri »rumeni družini« je namreč ta igralec debitiral v članski zasedbi, pri čemer je imel takrat, v sezoni 2019/20, šele 17 let. V poletnem prestopnem roku je zdaj okrepil vrsto Aluminija.

V nabiralnike nekaterih ormoških staršev je poštar pred dnevi vrgel opomine za neporavnane zapadle obveznosti za šolanje njihovih otrok. Na prvi pogled nič posebnega, obveznosti za opravljene storitve je seveda treba poravnati, sicer dobiš opomin.

Kljub zavezam o zmanjšanju izpustov CO2, skrbi za okolje in zelenemu prehodu, ki jim sledijo tudi številni vozniki, in sicer z nakupom električnih avtomobilov, so presenetili izsledki raziskave ameriškega marketinškega podjetja J. D. Power, ki govorijo o zadovoljstvu e-voznikov.

Brez državne pomoči bi javni promet izdihnil Javni potniški promet v Sloveniji, z izjemo prestolnice, v glavnem funkcionira kot sladkorni bolnik na inzulinu. Pri življenju ga ohranjajo milijonske državne injekcije.

»Nihče in nič nam na prometni površini ne more zagotoviti 100-odstotne varnosti,« pravi Franc Kozel, neutrudni borec za varne prometne površine in čim manjše število žrtev na cestah. Posebej prizadeven je v skrbi za najranljivejše udeležence, otroke in starejše.