Arhiv Štajerskega Tednika

Če starši želijo hitrejšo obravnavo, se lahko odločijo za samoplačniško zdravljenje, kjer čakanja praktično ni. Druga možnost je zdravljenje v tujini, kjer lahko z napotnico izkoristijo pravico do zdravljenja v državah EU, kot sta Hrvaška ali Avstrija, in nato zahtevajo povračilo stroškov.

 To je rešitev, ki jo ponuja celo sam ZZZS. V ta namen včasih celo napotijo na agencije, ki pomagajo urediti vse potrebno. A zakaj sploh moramo v tujino, če imamo tudi pri nas okoli dvajset ortodontov zasebnikov, ki jih sicer zavarovalnica plačuje v tujini? Ti bi, po mnenju Sekcije zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici, lahko pokrili vse potrebe. Če bi zavarovalnica z njimi sklenila enako pogodbo kot z ortodonti v tujini, seveda. Enako velja za zobozdravnike. Zakaj te rešitve ni, je vprašanje, ki že dolgo razburja naše zobozdravnike, razlogov pa ne razume niti javnost. Gre res za željo ZZZS, da oteži dostop do storitev, da bi bilo manj stroškov, kot menijo v Zdravniški zbornici?

Preveč napotitev

Obenem Slovensko ortodontsko združenje opozarja, da so čakalne dobe tako dolge, ker je napotitev k ortodontu preprosto preveč. Otroke naj bi jim pošiljali brez pravih zdravstvenih indikacij, pogosto pa naj bi starši napotitev izsilili, čeprav se zobozdravniku ne zdi potrebna. To še dodatno obremenjuje sistem, ki že tako ne dopušča dovolj časa za kakovostno delo zdravnikov. Ocenjujejo, da je napotitev kar za tretjino preveč. V ta namen ortodonti predlagajo nov kriterij, računalniško podprt EFO-indeks za ovrednotenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti, ki je namenjen splošnim osebnim zobozdravnikom. Načrtujejo, da bo indeks omogočil, da otroci pravočasno pridejo do prvega ortodontskega pregleda že s tem, da izločijo tiste, ki jim k ortodontu ni zares treba. Tak pregled otroka predlagajo ob starosti tri, pet, osem in dvanajst let.

Prej ni nujno bolje

Preberite več v Štajerskem Tedniku