Štajerski tednik

Leto 2024 je bilo na vrtu naporno, tako za nas, zaradi vremena pa tudi za rastline. A takih je bilo že zadnjih 15 let. Pa se še vedno nismo veliko naučili iz tega. Vedno pogosteje slišim, saj vedno delam tako, zakaj pa je letos solato napadla gosenica, zakaj je paradižnik zbolel …

Če se tudi vam porajajo taka vprašanja, vedite, da se boste vsem tem težavam najlažje izognili ali jih vsaj omili tako, da boste namesto o rastlinah veliko bolj razmišljali o zemlji, o tem, kako ravnati z njo. Če bo postala zemlja vaše osnovno orodje, če boste z njo ravnali tako, da bo za vaše rastline vedno boljša, bodo veliko težav lahko rastline same rešile. Kako pa skrbimo zanjo? Veliko je treba narediti, a osnova sta gnojenje in kolobar. Prav o slednjem pa bi rada danes spregovorila nekaj besed.

Kolobar je naravna zakonitost, ni »izum« človeka

Mnogi menijo, da je kolobar nekaj, kar so si izmislili ekološki kmetje, pa celo država … A ni res. Kolobar je zaščita, ki se je v razvoju rastlin razvijala stotine let, da ne bi v naravi nastajale monokulture. To so področja, kjer raste samo ena rastlina. Saj poznate pregovor, jabolko ne pade daleč od drevesa. Jabolko je seveda seme rastline. Res je, največ semena vedno pade v okolici materinske rastline, a narava je izumila veliko prilagoditev, da se to ne bi zgodilo. Zakaj? V monokulturi, torej velikem področju samo ene rastline, se vse težave, bolezni, škodljivci … brez težav ohranijo, razmnožujejo in delajo veliko škode še naprej. Noben pravi napor ni potreben za to.

Da se čim več semena raztrese po daljni okolici, ima narava nekaj rešitev. Zato se ptiči prehranjujejo s plodovi, semena pa raznašajo okoli, zato je veter tako pomemben in razne prilagoditve semena, kot so »lučke« regrata, so namenjene temu, da veter seme raznese čim dalje naokoli. Najbolj genialen izum narave zame pa je ravno to, zaradi česar ostaja kolobar osnovni pogoj za zdravo pridelavo rastlin. Rastline v tleh za sabo tudi puščajo določene kemijske spojine, niso samo tiste, ki hranila (kemijske molekule) jemljejo iz tal. Med razvojem so se ohranile samo rastline, ki so rasle čim dlje od materinske rastline. Te so se tudi bolje razmnoževale. Narava je naredila tako, da spojine, ki jih starševska rastlina pušča v tleh za seboj, potomkam in njihovim sorodnicam škodijo. Tako večina vzkaljenega semena v tej okolici ne uspeva dobro in se tudi ne razmnožuje. In to je osnovni vzrok za obvezo menjave rastlin oziroma kolobarjenja.

Zakaj torej kolobarimo?

Preberite več v aktualni izdaji Štajerskega tednika