MP

Danes se bom posvetila kumaram. Tudi te letos ne uspevajo tako dobro, kot smo navajeni. Imajo kar nekaj težav, med njimi pa so na prvem mestu pršice, na drugem pa nastavljanje veliko moških cvetov in odpadanje, sušenje plodičev.

Kako bi lahko te težave znižali?

Namerno sem napisala znižali. Popolnoma preprečiti jih ne moremo. Sama na primer bi bučke in kumare ponovno sejala. Vendar pozor, vzgojila bi sadike.

Veliko več težav na bučevkah je namreč letos tam, kjer so bile direktno sejane. Vem, vaša mama in babica je delala tako, tudi vi že vse življenje tako delate, pa je bilo do sedaj vse prav. A še pred 15 leti nismo imeli tako zgodnjega, intenzivnega vročinskega vala, predvsem pa tako mrzlega maja. Mrzel maj je povzročil, da se korenine v mrzli zemlji preprosto niso razvile dovolj. Današnje sorte pa zelo hitro naredijo prve cvetove, in seveda v vsakem zalistniku novega, zato tega rastline preprosto ne morejo prehraniti, plodiče zato odvržejo, začnejo se sušiti. Rastline iz sadik so vsaj v začetku rastne dobe v boljših klimatskih razmerah. Zato je moj prvi nasvet, bučevke delamo iz sadik, ne sejemo jih direktno na stalno mesto.

Velik nastavek moških cvetov in v vročinskem stresu je tudi posledica preveč gnojenja, predvsem preveč dušika. Italijanski strokovnjaki so že leta 2013, ko je bilo podobno vroče, dokazali, da gnojenje z gnojem, čeprav je za bučevke drugače priporočljiv, povzroča večji pojav moških cvetov. Seveda v primeru, da je pomlad mrzla in vročinski val dolg. Zato priporočam predvsem, da ste pri gnojenju z gnojem res skromni, da izmerite, koliko ga daste (največ 2,5 l/m2 hlevskega, konjskega, nekaj manj svinjskega in predvsem ne gnojite z gnojem perjadi). V tla ga damo izključno jeseni.

Tudi redno, obilno in predvsem globoko namakanje bo pripomoglo, da bo tega pojava manj. Namakanju v podporo pa so vedno tudi zastrta, pokrita tla.

Jajčne lupine v tleh ne zmanjšajo tega pojava, so koristne, saj so hrana za mikroorganizme, pojava pa ne zmanjšajo.

Prav tako velja, da kumaram za vlaganje do enega metra, solatnim pa do 1,5 m višine ne pustimo več vrhov. Šele potem nehamo odstranjevati odvečne poganjke.

Zdaj pa lahko samo okrepimo koreninski sistem. To pomeni, da zalivamo tla z algami ali kompostnim izvlečkom, še najbolje pa je, če nam lahko v trgovinah ponudijo pripravke, ki vsebujejo huminske kisline. Za kompostni izvleček napolnimo posodo s popolnoma preperelim kompostom do tretjine, lahko nekaj manj, prelijemo z vodo in dobro premešamo. Damo v temen in hladnejši prostor in vsak dan premešamo. Po nekaj dnevih (3–7) s pripravljeno vodo zalijemo rastline. Tako bomo pomagali rastlini, da razvije oziroma okrepi koreninski sistem.

Pršice

Letos je ponovno močno prisotna na bučevkah tudi pršica. Saj jo vedno najdemo, a letos, posebej v rastlinjaku, res v kratkem času uniči rastline.

Več v Štajerskem tedniku