So rože iz papirja kič? Bog ne daj!
Rože, ki jih ni treba zalivati, ki cvetijo ne glede na letni čas, ki nikoli ne ovenijo in jim ne odpada listje. Sliši se idealno in skoraj tudi je, imajo le to posebnost, da niso žive, čeprav je bilo vanje vložene obilo življenjske energije, predanosti, domišljije … To so rože iz papirja in drugih materialov, ki nastajajo izpod rok (predvsem) gospodinj. Med ustvarjalkami jih je mnogo iz Podravja, prav vse pa o svojih rožicah govorijo s ponosom, nežnostjo, skrbnostjo, besede zlagajo, kot bi gubale ali lepile papir ter iz ravnega materiala oblikovale cvet.
Zgodovina izdelovanja suhega cvetja sega v 1. polovico 18. stoletja v Anglijo, od koder se je veščina razširila po Evropi in v 1. polovici 19. stoletja dosegla tudi naše kraje. Svoj razcvet so papirnate rože doživele med 1. in 2. svetovno vojno, in sicer povsod po slovenskih tleh, najdlje pa se je izdelovanje papirnatih rož ohranilo ravno na našem območju severovzhodne Slovenije.
Po 2. svetovni vojni je izdelovanje papirnatih rož zaradi pojava umetnih rož iz plastičnih materialov močno upadlo. V prvem desetletju 21. stol. pa se je zanimanje za izdelavo papirnatih rož pod vplivom turističnih društev in organizacij, interesnih združenj ter obrtnih organizacij spet povečalo. Med temi, ki ohranjajo in prenašajo znanje, je Turistično društvo Breza s Pragerskega z neumorno Mileno Furek, sicer tudi glavno organizatorko razstave cvetja na Pragerskem, za katero Furekova pravi, da je največja v Sloveniji. »Ponosna sem na vrt, ki vsako leto vzcveti v naši telovadnici. Prihajajo izdelovalke in izdelovalci iz vse Slovenije in vidimo lahko čuda idej, cvetov, uporabljanih materialov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
