Evropski predlog o 20 % znižanju uporabe umetnih gnojil in prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) oz. popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih za slovenske kmete pomeni začetek konca, so soglasni na kmetijskem ministrstvu in v drugih kmetijskih združenjih. Bodo dovolj glasni, da bodo preglasili evropski ideološki zeleni trend? Prvi mož mlekarske zadruge Janko Petrovič je zaskrbljen: »Bojim se, da bo predlog izglasovan, podobno kot so bili električni avtomobili. Gre za povsem politično odločitev, brez strokovnih argumentov. Če se to zgodi, potem se vprašam, kakšna je sploh moja prihodnost v kmetijstvu.«
Evropski poslanci imajo od junija lani v rokah predlog uredbe, ki predvideva 59 % znižanje prodaje pesticidov v Sloveniji ter popolno prepoved uporabe FFS na vodovarstvenih območjih in območjih Nature 2000. Ta prepoved zajema 41 % slovenskih njiv, več kot tretjino sadovnjakov in vinogradov, z deležem zmanjšanja rabe pesticidov pa se Slovenija uvršča med države, kjer je predvideno znižanje pesticidov najvišje, celo višje od npr. Bolgarije, Madžarske. Sliši se nelogično, toda Slovenija ima glede na kmetijske površine sorazmerno veliko sadovnjakov, vinogradov oz. trajnih nasadov, kjer je poraba FFS višja.
Na drugi strani pa so zgovorni podatki Agencije RS za okolje, ki razkrivajo, da so slovenski kmetje v dveh desetletjih (1992 – 2020) rabo FFS prepolovili z 2.031.000 kg na 993.975 kg. Zmanjšanje rabe oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, tudi tistih škropiv, ki so v ekološkem kmetovanju dovoljena, pa bi za kmetijstvo pomenilo konec, so jasni kmetje.
40 % manj žit, 30 % manj zelenjave in sadja
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
